Živali: Kosmata črno-bela kombinacija

Prijateljica Violeta se je odločila, da bo letošnje poletje nadomestna mama za dve muci iz Zavetišča Gmajnice. Našli so ju zavrženi in zelo majhni, zato so bili začetni dnevi kar naporni. Sedaj se obe muci dobro razvijata, še posebej beli muc. Črnko je bolj šibek, zato dobi veliko pozornosti.

Zgodba ima srečen konec, saj bo obe muci zelo verjetno posvojila izkušena družina, ki bo takoj izničila Violetina trenutna vzgojna prizadevanja, da na kavču sedijo samo ljudje.

Odlična črno-bela kombinacija, ne samo barvno ...

Črni mucek pa se je izogibal objektivu in vztrajal, da je glavni motiv na fotografiji njegova prijazna rejnica

Izlet: Bled in Blejski Vintgar

Kosja družina ignorira moj balkon, kot da se gnezdenje nikoli ne bi zgodilo. To je čisto normalna taktika ptičev, ki jo poznam že iz Murgel. Ne želijo po nepotrebne pritegniti pozornosti večjih ptičev plenilcev ali manjših ptičkov, ki bi gnezdo uporabili za svoje "potrebe".

Nimam pojma, kdaj in če sploh bodo kosi zopet poiskali gostoljubje, zato sem že malo preuredila balkon in ga naredila uporabnega za uživanje. Mreža je ostala, prav tako gnezdo in obešanka, vse v duhu socialističnega gesla "Bodimo pripravljeni, kot da bo sto let mir, ali pa že jutri vojna!" ...

Še to: na zelenici pri bloku sem videla, da je mladička v oskrbo prevzel ata kos, kar sem že predvidevala. Kosovka si mora odpočiti od vseh teh naporov v zadnjih nekaj tednih. Mladiček je neverjetno simpatičen; nekaj časa sta me s samčkom gledala in mislim, da tudi prepoznala, potem pa mu je ata dal znak in je odletel na varno na nižje drevo.

Kupila sem nov širokokotni objektiv, ki ga bom največ uporabljala na balkonu in za projekte. Danes ga grem iskat, jutri, ko bo manj sonca, pa ga bom preiskusila. S širokokotnim objektivom lahko namreč zajamemo širši zorni kot kot ga vidi oko, zato je nepogrešljiv pri fotografiranju notranjosti (nepremičninske agencije ga uporabljajo), arhitekture in pokrajine.

Včeraj sem bila v družbi dveh Nemcev, Irca in Madžarke. Vsi, razen enega Nemca, živijo v Sloveniji. Bili smo v Blejskem Vintgarju in na Bledu - tipični turisti, torej. No, skoraj! V Vintgarju se nismo vrnili po isti poti, ampak naredili krožni izlet preko Sv. Katarine in se imeli prav lepo.

Dan smo končali v gostilni Lectar (Radovljica), ki si je prislužila samo 2G. Moji prijatelji (pridružila sta se nam še Italijan in Slovenka) so si bili namreč enotni, da bi bila idealna kulinarična ocenjevalka. Enote ne bi bile zvezdice ali točke, temveč "von Golenhofen" oziroma krajše G. Možnih bi bilo največ 5G, pa tudi ocene minus G. G-ji bi postali strah in trepet slovenske gastronomije, JB pa je že imel idejo, kako bi z G-ji tudi zaslužili.

Ker se nobeden ne želi izpostavljati, jaz pa to čisto razumem, sem jim obljubila, da njihovih fotografij ne bom objavila na blogu, čeprav so nekatere res simpatične. Izbor nevtralnih fotografij je tukaj:

Blejski Vintgar je idealen za osvežitev v toplih poletnih dneh


Na nekaterih odsekih je voda zelo deroča

Potem pa se prikažejo tulmuni s smaragdno barvo vode, ki bi jih lahko gledala ure in ure

Vračali smo se preko Sv. Katarine

Tole pa je restavracija pred vhodom v Vintgar, ki pa še ni dobila ocene po lestvici "von Golenhofen"

Na Bledu smo, seveda, pojedli slaščico grmado. Eno porcijo si je razdelilo 5 ljudi, zato naše glivice niso bile preveč zadovoljne ...

Vedno lep motiv za fotografiranje so pletne

In še poletni pogled na center Bleda

Malo turistične romantike

In kot pravi turisti smo spili pijačo na najlepši in največji terasi na tem delu Blejskega jezera

Večerjo smo pojedli v gostilni Lectar v Radovljici, ki si pa je prislužila samo 2G

Ena izmed boljših jedi ta večer je bila domača pašteta

Pri glavni jedi je bilo meso v redu, priloge in solate pa so dobile ocene -G

In seveda, za konec, gibanica, ki ni narejena po zaščitenem receptu, zato je izgubila pridevnik prekmurska. Počakajmo še nekaj let in podjetni Gorenjci bodo prodajali gorenjsko gibanico.

Šiška: Majhna kljunasta kepica

Mislim, da boste vsi tisti, ki ste že naveličani zapisov o kosih z mojega balkona, tudi v bodoče razočarani. Zakaj?

Včeraj sem prišla domov nekaj pred 22.uro in pri odpiranju balkonskih vrat opazila, da so rožice v koritih potrebne vode. Ker je bilo že temno, sem vzela v eno roko žepno svetilko, v drugo pa zalivalko, in začela zalivati. Kosov nisem želela vznemirjati, zato sem snope svetlobe usmerjala vstran od gnezda. Po nekaj minutah pa sem začutila, da se je v tistem delu balkona nekaj spremenilo.

Posvetila sem v bližino gnezda in z grozo ugotovila, da je prazno. Brez jajc, brez mladiča, brez kosov. Kar stisnilo me je pri srce. Kje so "moji" ptički? Saj se sploh nisem poslovila od mladička! Je z njim vse v redu? Kaj se je zgodilo z jajci?

Kos in kosovka sta imela včeraj čistilno akcijo. Mladiček je poletel v odraslost, jajca sta odstranila in zapustila izredno čisto gnezdo.

Po začetnem šoku sem zopet lahko racionalno razmišljala ("Naravni zakoni so to, ki jih ti ne moreš spremeniti!") in nadaljevala z zalivanje rož. Ravno, ko sem nameravala zaliti še zadnje korito, sem v lončku z drobnocvetnim mlečkom zagledala majhno kljunasto kepico. Hej, pa saj to je mladiček! Kako pametno! Prenočevat je odšel tja, kjer je za njega najbolj varno in domače. Smešno se mi je zdelo samo to, da se je vsedel na dva tanka poganjka moljevke, ki sta simulirala vejo. Očitno je moral zapustiti gnezdo in to je bila najboljša alternativa. Tudi prav!

V pozdrav mi je tiho zapiskal čiv, čiv in imela sem občutek, da me je ocenil kot nenevarno. Upam, da je dobro spal in sladko sanjal o debelih črvih, ki ga čakajo v naravi.

Kosji mladiček se je odločil, da bo prespal med moljevko in drobnocvetnim mlečkom

Ko sem danes zjutraj fotografirala prazno kosje gnezdo, je na sosednji balkon takoj priletel ata kos in se začel razburjati. Z glasnih dretjem mu je "pomagala" kosovka, vendar z bližjega drevesa. Zakaj se bojita za prazno gnezdo, sem tuhtala? Zakaj sta ga tako lepo pospravila?

Ata kos v akciji - kdo stika po mojem gnezdu?

Malo se je pomiril, ko sem mu na standardno mesto prinesla borovnice (včeraj je dobil maline, da me ne boste obtožili enoličneg hranjenja).

Juhuhu, zopet vitamini in minerali v samopostrežni restavraciji

Še preden sem utegnila izostriti objektiv, je že skočil v lonček in odletel z borovnico.

Z borovnicami pa se ni dal podkupiti in je večkrat prišel pogledat, kaj delam okrog gnezda. Pa sem samo pometala in odrezala nekaj predolgih poganjkov na pijavčnici. Enkrat se je vsedel na rob gnezda z debelim črvom v kljunu in v tistem trenutku bi lahko prisegla, da mi je želel nekaj povedati.

Možnosti sta dve. Da je mladiček že velik, da je odletel in da ga sedaj s črvi hrani spodaj na zelenici. Ali pa, da bo kmalu potreboval gnezdo za nove mladičke. Mislim, da mi je želel povedati oboje. Kmalu bomo videli!

Novi dom mladička kosa

Šiška: Prvi koraki po gnezdu

Zjutraj sem na balkonu zalivala rožice in pod gnezdom odkrila sledi ptičjih iztrebkov. Samo dva ali tri, nič več. Ker ata in mama kos ne kakata po mojem balkonu, je to znak, da se je po robu gnezda sprehajal mladič in z ritko kukal čez rob. Ne, plenic za kosje mladiče nimajo, sem izvedela!

Slabost našega sobivanja na balkonu je ta, da se me ata kos več ne boji. Vztajno sedi poleg mladiča, ko pridem zalivat mulenbekijo in sosednje rožice. S samostojnim poziranjem mladička torej ni bilo nič.

Tako je izgledal kosji mladiček še pred petimi dnevi (18.7.2009). Razlika je očitna!


Še ena družinska za konec (sumim, da je mladiček v bistvu mladička - bomo videli ...)

Rožice: Murgle junij 2009 - 2.del

Fotografije kosjega mladička na žalost nimam, saj se mi je zjutraj mudilo, ptički pa so bili zelo vznemirjeni zaradi vran in srak, ki so sedele na bližnjem drevesu. Mladiček je že zelo velik in budno spremlja dogajanja v okolici.

Nadaljujem z drugim delom fotografij iz vrta v Murglah, kjer imamo poslovne prostore.

Feng-shuijevska kombinacija s petimi elementi. Jih vidite?

Letos sem želela obvezno imeti kordiline (cordyline australis red star). Imajo zelo lepo barvo, ki paše k lososovi barvi murgelskih zidov. Zaradi ozkih dolgih listov delujejo hkrati elegantno in zračno. Kupila sem tri primerke (mimogrede - kordilina je trajnica, ki pa prezimi na toplem); enega je Ruth vključila v zasaditve, z dvema pa si dolgo nisem imela kaj početi. Vedela sem samo, da mora kordilina dobiti družbo drugih rastlin.

Potem pa sem ugotovila, da bo na pomoč potrebno poklicati feng shui. Kordilino zaradi barve in oblike listov uvrščamo v element ogenj, torej pod njo potrebujem rastlino v elementu les. Sladki krompir batata bo dober, sem ugotovila in nabavila štiri primerke. Kakšno posodo? Element les podpira element voda, zato sem po dolgem iskanju našla dva lepa, črna, glazirana in dovolj visoka lonca. Ker črnega podstavka ni bilo, sem kupila sivega, ki spada v element kovina. Ker kovina podpira vodo, se je barvno vse skupaj zelo ujemalo.

Kako pa v kombinacijo uvesti zemljo? V neki trgovini sem dobila dobro idejo: na mizo bom položila prt v bež barvi. Tako je nastala ta namizna dekoracija, ki je Dominiku zelo v napoto, saj bi rad uporabljal mizo (kljub temu, da je poleti tam prevroče). Ciklus petih elementov predstavlja razmerja v naravi, zato ga lahko zelo uspešno uporabimo pri dekoriranju. Seveda pa nič ni narobe, če uporabimo samo dva ali tri elemente.

Najljubše okrasne koprive v kombinaciji z drobnocvetno tradeskancijo (majhni beli cvetovi), belocvetočo begonijo zmajeva krila, drobnocvetnim belim mlečkom in smiljem

Še enak zasaditev za senco - jasno, vodilne so okrasne koprive, družbo delajo drobnocvetni mleček in bakopa

Pogled na kleomo in cipresasto konjsko grivo iz druge strani

Vedno bolj sem navdušena nad gomoljnimi begonijami. Naslednje leto jih bom posadila še več, potrebujejo pa rastišče z veliko svetlobe, vendar z malo padavin. Ruth je dala dober nasvet za vzgojo: "Ko je slabo vreme, na njih enostavno pozabimo; zalivamo jih samo v sončnem vremenu."

Še kar skladno, a ne?

Tole je eksperiment, ki se ni čisto posrečil. Kombinirala sem avgustinino travo s fuksijo, saj sem želela dobiti svetle in pisane rastline na temni podlagi. Če je dovolj sonca, je avgustinina trava rumene barve, na moji ograji pa ji očitno primanjkuje sonca in je zelena. Fuksija pa je prav lepa, samo zelo žejna.