Rožice na vrtu v Murglah - samo za roželjubce!

Nujno moram objaviti fotografije rožic iz našega murgelskega vrta. Nujno zato, ker rožice rastejo kot gobe po dežju, zato so te, dober teden dni stare slike, že malo zastarele. Ta objava je samo za resnične roželjubce, ostali se boste dolgočasili in spraševali, ali je res treba vsak lonec poslikati z vseh strani. Ja, treba je!

Ali poleti kaj berete?

Ko so dnevi vedno bolj topli in rožice pridno rasejo, je pri meni čas za knjige. Berem jih v vseh letnih časih, ampak poleti najraje. Imam zbirko (šund) romanov, ko je treba možgane dati čisto na OFF. Imam tudi zbirko zelo različnih strokovnih knjig. Nisem se mogla premagati, da ne bi k trem knjigah, ki sem jih v petek kupila v Konzorciju, dodala še tri.

Moj izbor branja za julij:

1. Matjan Ogorevc - Spreminjajmo sebe, spreminjajmo svet
2. Adrian P. Kezele - Sedem čaker, sedem stanj zavesti
3. Sanja Toljan - Čudežna moč hormonov
4. Donna Eden in David Feinstein - Energija ljubezni
5. Izidor Gašperlin - Čutim, torej sem!
6. Dušan Donko, Simona Kolar - Tomažič - Preproste rešitve za 108 bolezni
7. Najmanj dva ljubezenska romana z garantiranim srečnim koncem ...

Zakaj mi izobraževanje na daljavo ni všeč

Že dva dni kolebam, ali naj sploh pišem o tem. V bistvu je to moj, verjetno generacijski problem. Če sem iskrena, niti problem ni, ampak odločitev. Za kaj se gre? Za seminarje oz. delavnice, ki se izvajajo preko interneta (na daljavo).

Iz čiste radovednosti sem se prijavila na dve takšni, ker me je zanimalo, kako potekajo, kaj stranke dobijo, kako so tehnično in marketinško zgrajene ... Kaj mi ni bilo všeč:

- Slovenska je bila, kljub dobremu namenu, premalo pregledna. Ogromno nasvetov, protokolov (navodil za izvajanje), jedilnikov, filmčkov ... Vsega je bilo preveč - to je moja izkušnja.

- Nemška je vsebovala 24 lekcij, samo v video obliki. Čista groza! Če ti izvajalec ni všeč, ali pa če ti postane malo manj všeč po 6 lekciji, si v riti. Ne moreš poslušati KAJ govori, ker te odvrača, KAKO govori.

Kaj sem se iz tega naučila:

- Izobraževanje na daljavo ni zame.
- Sovražim izobraževalne videe, z redkimi izjemami, ki si jih pa lahko ogledam brezplačno na spletu.

Očitno sem stara, saj mi je še vedno najpomembnejši osebni stik, natipkana skripta in nasveti, ki jih lahko takoj predebatiram, če jih ne razumem.

Tudi sama sem razmišljala o tem, da bi pripravila tečaje "na daljavo". Imela sem določene zadržke, ki so se samo potrdili. Kljub temu, da je na facebooku tako pametno imeti video filmčke, zato jih sedaj vsi delajo, ker je doseg večji, bomo mi ostali pri klasiki. Dokler se, recimo, George Clooney ne odloči, da bo delal za nas. Če se bo naveličal menjave plenic in kričanja dojenčkov ...

Če se bom še kdaj odločila za takšno obliko izobraževanja, bom dobre premislila in se podrobno pozanimala o programu. Kot je včeraj povedala Anne Heintze, ko je odgovarjala na vprašanje, kako izbrati pravega coacha (trenerja, svetovalca): višja je cena, več moraš dobiti. Mene sta v zgornjem programu premamili nizki ceni, kar je bila dobra lekcija.

Še nekaj sem ugotovila. Ko nekdo govori v videu, se hitreje opazi, ali tematiko obvlada, ali ne. Tam ni blefiranja. V živo smo, zaradi drugih motenj, očitno počasnejši pri sortiranju pleva od zrna. Zanimivo.

Pocani murki ponovno v Murglah

Danes smo se v službi pocrkljali s hitro fermentiranimi kumaricami (pocanimi murki). Seveda ne more biti drugače, če je šefica Prlečka ...

"Poca" pomeni kvaša, ker se sveže kumarice hitro kvasijo v kisu in začimbah. Ta proces fermentacije (vretja) se zgodi v enem sli dveh dneh, odvisno od velikosti kumaric in toplote. Pri fermentaciji nastanejo probiotične kulture (mlečnokislinske bakterije), zato so pocani murki tudi zelo zdravi za črevesje.

Jemo jih lahko same (na sliki so začinjeni s soljo in poprom), s kruhom, v solati z bučnim oljem, z drugo zelenjavo (moj hit je s stročjim fižolom, papriko in paradižniki), z mesom, namazi ...

Vas zanima recept? Preberite si Popestrite si poletni jedilnik s "pocanimi murki"

Dober tek!

Visok slovenski standard glede na dohodke

V Dnevniku sem zasledila te podatke o dohodkih Slovencev:

"Izračuni za predlagano novo zdravstveno dajatev so znova pokazali, da ima velika večina prebivalcev Slovenije dohodke pod povprečno plačo. Več kot tretjina ljudi ima manj kot minimalno plačo, najbogatejših tisoč Slovencev pa ima povprečno 377.000 evrov bruto na leto.

Podatki ministrstva za finance, ki so prikazani v grafu (in vključujejo tudi brezposelne), kažejo tudi, da ima tretjina ljudi dohodke, nižje od 7000 evrov bruto na leto, kar je manj od minimalne plače. Tri četrtine slovenskih dohodninskih zavezancev pa ima na leto manj kot 16.300 evrov, kar bi bilo blizu letnega zaslužka nekoga, ki ima povprečno plačo."

A bi mi lahko nekdo povedal, zakaj imamo potem Slovenci tako visok standard - glede na nizke dohodke? Kako je to mogoče? Stanovanje ali hiša, najmanj en avto, dober telefon, dopust, nova garderoba ...

Sama mislim, da plača ni edini vir dohodkov v gospodinjstvu. Tole pišejo v članku:

"Ali so plače dovolj visoke, je relativno, a zgodovinar Aleksander Lorenčič, ki je doktoriral na temo slovenske gospodarske tranzicije, brez zadržkov trdi, da so plače celotno obdobje samostojnosti »klavrne«. »Ljudje z njimi lažje preživijo, ker imamo v primerjavi z drugimi državami izjemno visok delež lastniških stanovanj in ker ima večina Slovencev tudi kakšen kos zemlje,« pojasnjuje."

Kaj pa siva ekonomija? Koliko ljudi poznate, ki fušajo? Ki imajo nek postranski biznis, poleg službe?

A so zaradi tega Slovenci tako obremenjeni? Kajti, preobremenjenost na delovnem mestu naj bi bil največji problem v Sloveniji. Koliko vplivajo (popoldanski) dodatni zaslužki (legalni, nelegalni) na obremenjenost na delovnem mestu?

Sama mislim, da veliko. Vplivajo predvsem na produktivnost, o čemer so pisali na portalu Siol:

"Slovenci po bruto domačem proizvodu oziroma produktivnosti za povprečjem EU zaostajamo za okoli 20 odstotkov, za Nemčijo celo 60 odstotkov.

"Zanimivo je, da je Slovenija po osamosvojitvi produktivnost nekaj let zapored dvigovala, s čimer smo se približevali razvitim državam. Hitre gospodarske rasti pred krizo ni spremljala tudi rast produktivnosti, v obdobju krize pa se je naš zaostanek še poglobil. Zdaj se počasi vračamo nazaj. Produktivnost je torej ključna za dolgoročni gospodarski napredek, " ugotavlja Vasle."

Kdaj si bomo Slovenci sposobni nastaviti ogledalo in prenehali nategovati sami sebe? 

Kajti, sedaj smo v začaranem krogu: imamo premajhne plače, zato dodatno delamo in goljufamo pri davkih. Zaradi preobremenjenosti slabo delamo, zato je produktivnost nizka in plače prenizke. Kje bi lahko presekali ta začaran krog? Pri SEBI.