Kosji mladički pri Heleni 2

Od soimenjakinje Helene sem prejšnji teden dobila pismo:

"Vroča novica!

To vam pa res moram sporočit :-)
Naši kosovki se letos hudo mudi! Imamo že dve jajčki!!

Kako pa kaj vaši kosi?"

Si predstavljate to predrznost in pritiske? (haha) Spraševala me je, ali je "moj" ata kos že poskrbel za seks! Ne, ni še.

V dokaz, kakšen mačo je "njen" ata kos, mi je poslala še fotografije in zgodbico - sicer od lanskega leta, ampak 5 zdravih mladičkov ni kar tako! Težko sem požrla to bahavost, ampak, ker sem ljubiteljica živali in verjamem, da tudi vi, objavljam fotozgodbo v celoti.

"Moj" ata kos pa v hrano in rozine že dobiva prehranska dopolnila, da bo čim hitreje šel v akcijo in ubranil murgelsko čast.

Tukaj je Helenina zgodba o njenih kosjih mladičkih:

Kratka varianta:

Vedno so se izvalili vsi ptički.

Dolga varianta (berite samo, če hočete):

Odkar so podrli smreko, ki je rasla ob bloku, imamo že kar lepo "kosjo zgodovino".

So si "rekli" kosi, če ni smreke, bo pa balkon, saj tu je še  eden, ki ni zastekljen :)
In tako se je začelo. Na lesenem okvirju sta hotela "graditi" gnezdo. Pri nas je zelo vetrovno in bi jima vse odpihnilo, še preden bi nastalo gnezdo.
Poiskala sem pleteno košaro in podstavek. (Montažo na steno sem prepustila možu, naj še on malo dela... ) V košaro sem poleg njunega dala še malo  svojega "gradbenega" materiala (volnene niti). Kosa sta sprejela ponujeno in tako se je pričela "kosja  produkcija" :)

Prvič sta pričela gnezdit leta 2012. Vsako leto dve rundi po štiri ali pet jajc.  Leta 2014, gnezdo prazno. Vsako leto se sproti sprašujem, bodo letos gnezdili? Lani, ko jih ob pričakovanem času spet ni bilo blizu, sem gnezdo vrgla v smeti. Košaro s podstavkom pa odstranila s stene. V luknje od vijakov pa zabila lesene čepke, da se v steno ne bi naselile kdo ve kakšne žuželke, ki po možnosti celo pikajo. In? Glej ga zlomka, ni minilo par dni, ko sta prifrčala, bilo je sredi maja, vsa razburjena in pričela z "gradnjo" gnezda. Seveda zopet na lesenem okvirju, kjer bi jima veter vse odpihnil. Hitro sem vzela lestev in pričela z montažo stojala in košare. Leseni čepki so mi dali vetra, potrebno je bilo vrtanje. Pa takooo se je mudilo. Komaj je bila košara na steni  jo je kosovka že okupirala. Nisem je videla,  ko sem dodala  še malo suhe trave. No, obe sva se krepko prestrašili :)

Tako smo imeli lani štiri mladičke. Na žalost, tisti iz nazadnje izvaljeneca jajca vedno potegne ta kratko. Ostali so že krepki in se jim mudi na prvi polet, ta zadnji revček pa se še muči in mu nikakor ne gre. Ne vem zakaj sem jim vedno tako mudi iz varnega zavetja

Mislim, da se vsi strinjamo, da so kosji mladički izredno simpatični in dokaz, kako čudežna je narava. Helena, hvala za slike in zgodbo.

Peter Prevc in permisivna vzgoja

Kako že pravi Marko Radmilovič? "Sedim v močvirju ..." Seveda je beseda močvirje mišljena vsaj dvopomensko in ne laskavo, kar mi, priseljeni Ljubljančani še kako razumemo in se pri besedi močvirje vsaj rahlo škodoželjno nasmihamo. Ker mi pa res nismo močvirniki ... To so "oni", mi smo še vedno povezani z domačim krajem, čeprav že 20 ali 30 let živimo v Ljubljani.

Kaj nas danes, na velikonočni ponedeljek, najbolj zaposluje: Kako bomo čim hitreje spravili telo (in duha) v normalno stanje. Mislim na posledice prenažiranja zaradi dobrot iz velikonočnega cekarja ...

Nasvet je zelo preprost: jej čim manj in še to zelenjavo. To je najbolj učinkovita rešitev, da se iz telesa čim prej odplavi presežek beljakovin, sladkorja in nitratov. In zeleni čas z limono pomaga.

Današnji dan bom izkoristila za različna opravila, ki že nekaj časa čakajo: zdrgnila bom vazo, osmukala lovorjeve liste in jih dala sušit, pregledala bom listke z idejami za blog, prebrala nekaj člankov, ki so se nabrali na mizi, sortirala nogavice  ... Seznam je dolg.

Nabavila sem si tudi slušalko za prostoročno telefoniranje in pravkar opravila prvi klic. Uspešno je potekal! Dovolj mi je namreč sevanja telefona, segrevanja ušesa in praženja možganov.

Sedaj si bom šla oprat lase, kar pri tako kratki pričeski sploh ni težavno, bodo pa lasje deležni dodatne kure z neko oblogo, ki jo moja frizerka poveličuje do nebes. In me vsakokrat očitajoče vpraša, ali si dajem kaj na lase. Ne znam lagati ...

Ne, to ni moj avtoportret pred pranjem las ...

Razmišljala sem tudi o Petru Prevcu, predvsem o razliki med njim in Primožem Peterka. V Planici so ga večkrat vprašali za mnenje, pa sem malo razmišljala o njiju. Primož je imel težave z alkoholom, nedisciplino, bil je nestabilen, nezanesljiv ...  O Petru nismo slišani še ničesar negativnega, mislim, da nas je s svojo osebnostjo vse zelo očaral in navdušil.

Zato sem tudi zelo vesela, da je postal vzornik številnim otrokom in mladostnikom. In nam, odraslim.

Zakaj sta tako različna? Lahko brez zadržkov rečemo, da je Primož Peterka funkcionalno neodrasel, Peter Prevc pa ne. O funkcionalni odraslosti sem že pisala, tudi na spletu najdete veliko o tem, glavni krivec za nastanek funkcionalne neodraslosti pa je odsotnost očeta v vzgoji otrok od 3 do 6 leta (poenostavljeno povedano).

Pri Prevčevih oče očitno ni bil odsoten, ko je bilo treba otroke vzgajati. Tudi jih niso permisivno vzgajali. Verjamem, da so Prevčevi otroci zelo različni, vendar so doma dobili dobro popotnico za trdo delo in prevzemanje odgovornosti. Zelo dobro vedo, da je treba velikokrat iz cone udobja, da dosežeš uspeh.

Peter Prevc bo imel samo mesec dni dopusta, potem pa bo znova začel s treningi. Kaj mislite, kaj bo njegova motivacija?

Zelo zanimiva bi bila analiza Tine Maze s stališča funkcionalne odraslosti. Mislim, da na začetku svoje kariere ni bila zadosti funkcionalno odrasla in da je Andrea Massi, kot očetovska figura, veliko naredil na tem področju.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da se funkcionalne neodraslosti ne da korigirati. Če si enkrat neodrasel, boš takšen tudi ostal. S tem se ne strinjam, govorim iz lastnih izkušenj. Vse se da spremeniti in učimo se celo življenje. Naj bo to moto za april in maj, energijsko nas namreč čakata zelo zanimiva meseca. Ene bo močno metalo (ja, bom kaj napisala o tem).

Naši predniki so spali manj časa kot mi

Zelo zanimiv dokumentarec o spanju sem si ogledala. V njem so predstavili nekaj novih ugotovitev o spanju, vsa so podprta z znanstvenimi raziskavami. S spanjem se strokovnjaki zelo veliko ukvarjajo. Kako tudi ne, saj v Nemčiji približno 4% ljudi redno jemlje zdravila proti nespečnosti, 20 - 30 % jih ima težave s spanjem. Podobni podatki veljajo za vse zahodne države.

Kar me je najbolj presenetilo: če dalj časa spimo manj kot 6 ur na noč, se verjetnost, da dobimo srčni infarkt poveča za 48%.

Strokovnjaki si dolgo niso bili enotni, koliko je tista prava količina spanca, ki jo potrebujemo. Ameriški strokovnjak je s posebno zapestno uro meril spalne navade primitivnih ljudstev v Afriki in Južni Ameriki (ker imajo podobne spalne navade kot naši predniki). Njegove ugotovitve so presenetljive: pripadniki teh ljudstev spijo manj kot mi.

Vedno smo mislili, da so naši predniki pred nekaj tisoč, deset tisoč leti spali več kot mi danes. Očitno smo se motili, saj primitivna ljudstva gredo spat tri ure po sončnem zahodu in stanejo uro pred sončnim vzhodom.

To zgodnje vstajanje je znanstvenike najbolj presenetilo. Ampak, približno eno uro pred sončnim vzhodom je tudi zunanja temperatura najnižja in očitno je to za telo signal, da se prebudi. Od ranega jutra do poldneva so aktivni, potem pa se umaknejo v senco in so manj aktivni (na terenu).

Tudi mi bi morali posnemati spalne navade primitivnih ljudstev, saj optimalno podpirajo vse fiziološke in hormonske procese v telesu. Ponoči potrebujemo temo in bolj hladen prostor za spanje; na vsak način nižjega kot je podnevi.

Koliko pa je tista optimalna doza spanca, ki ga potrebujemo? Strokovnjaki pravijo, da sedem ur. Ni nujno, da vsako noč spimo 7 ur, ampak je pomembna tedenska bilanca (7 x 7 ur).

Še moj nasvet:

Med spanjem doživljamo štiri faze, ki trajajo približno 90 minut. Zato je pametno, da spimo n x 90 minut. Moj optimum je 7,5 ur, vaš je lahko 6 ali 9 ur. Preizkusite.

Idealno bi bilo, da se zbudimo brez budilke, kar se lahko samo takrat, ko gremo dovolj zgodaj spat.

Zelo škodljivi so LED zasloni oziroma svetloba z veliko modrega spektra. Zato ugasnite računalnike, tablice in telefone po 21. uri. Naj gredo spat, vi pa kmalu za njimi.

Letošnje barvne kombinacije za roželjubce

Zelo praktično je, če ena od mojih sodelavk živi v bližini vrtnarije, ki je vključena v Profesionalno vrtnarsko družbo. Kaj je to? Če niste roželjubec, potem ne veste, da so v PVD vključene najbolj avantgardne slovenske vrtnarije, ki (zelo prosto rečeno) nadaljujejo delo Ruth Podgornik Reš.

Vsako leto izdajo katalog in ta katalog sem danes zjutraj zagledala v pisarni. Juhuhuhu! Res lepo presenečenje in komaj čakam, da ga prelistam in dobim navdih za letošnje zasaditve.

Že imate katalog? PVD

Kakšne barvne kombinacije pa bodo letos energijsko ugodne? Vlada nam ognjena opica. Mogoče še komu ni jasno, ampak opica (oziroma vse tisto, kar predstavlja) je absolutni vladar letošnjega leta.

To se v vsakdanjem življenju kaže tako:

- da smo poskočni kot opice (slaba posledica tega je, da samo "skačemo" in nič ne realiziramo)
- da radi trgujemo in barantamo (poznamo aktualne dogovore med EU in Turčijo, svoj piskrček je pristavila tudi Grčija)
- da hodimo naokrog kot opice (saj veste iz dokumentarnih filmov, kako hodijo - prsa ven, rame nazaj, mačo pogled, poglejte me, kako lep sem)
- da so nam postale pomembne teme, ki spadajo v element kovina (več tukaj)
- da so nam postale pomembne teme, ki so v našem horoskopu v elementu kovina
- da so nam naenkrat všeč izleti v kovinsko pokrajino (kopasti in valoviti hribi in hribčki)
- da nas privlačijo sončni zahodi, hobiji in druge prostočasne dejavnosti
- da smo bolj športno aktivni (a mislite, da so uspehi naših skakalcev naključni?), radi na zraku (tudi spada v element kovina)

Letos je opica, zaradi ognjene kombinacije, kar pod pritiskom (ogenj namreč zelo uspešno "obdeluje" kovino, lahko rečemo, da jo kontrolira). Kako ji pomagati? Ker, če je šef stalno pod pritiskom, slej ko prej postane tečen ...

Pomaga ji vmesni element, blažilec med ognjem in kovino, in to je zemlja. Zato bom letos izbrala rumene, oranžne, marelične in rjave barve (70%) in dodala bele, sive (30%), ki spadajo v kovino. Seveda se bo v zasaditvah našla tudi kakšna rožica z "napačno" barvo, ampak prevladovale bodo zemeljske in kovinske.

Se že veselim, izbor rožic v teh barvah je izredno bogat, zato ne bo razloga, da zasaditve ne bodo lepo. Pričakujem pa, da bo letošnje poletje suho, zato bom pazila pri izboru rastlin tudi na potrebo po vodi. V katalogu PVD je pri vsaki rastlini tudi označeno, koliko vode potrebuje. Jupiii, komaj čakam, da bom začela kombinirati!

Pomladanski žarki na morju

Že najmanj trikrat sem začela pisati ta članek za blog. Pa me je vedno kaj zmotilo. Pomlad se je res začela, saj to pri meni pomeni, da imam veliko dela. In to raznolikega dela.

Danes delam kot mravljica, pospravljam različne zadeve, ki so kar nekaj časa čakale, da pridejo na vrsto. Malo sem tečna, tudi zaradi polne lune, malo zato, ker me od včerajšnjega treninga bolijo mišice.

Ko iz pisarne gledam na vrt in na vsakem kvadratnem metru odkrijem delo, sem še bolj tečna.

O političnih dogajanjih doma in v širši okolici niti ne želim razmišljati. Ker postanem še ultra tečna.

Čeprav bi morala, po mini morskem dopustu, biti sproščena in pomirjena. Za tri dni sem namreč odšla v Poreč. Na Poreč me vežejo lepi otroški spomini, saj sem se tam naučila plavati. V Modri Laguni. Tokrat sem bila v Zeleni, v lepo prenovljenem hotelu, ki pa me je pustil hladno.

Res ne vem, kakšni ljudje delajo v turizmu. Če bi se vsaj enkrat sprehodili po hotelu in ga "uporabili" kot gost, bi opazili marsikaj. Zanimivo, hotel ima izredno visoko oceno na Booking.

Soba, moram reči, me je očarala. Debela in kosmata talna obloga dobro duši hrup, tudi druge tehnične rešitve niso slabe, predvsem pri pohištvu so bili zelo kreativni.

No, očarala me je druga soba, saj sem se po nekaj minutah izselila iz tiste, ki so mi jo najprej dodelili. Res je, pri rezervaciji sem izbrala enosobno sobo, ki ji na prvi pogled ni čisto nič manjkalo. Na drugi pogled pa:

- Ker je očitno že dolgo niso uporabljali, je iz kopalnice smrdelo po gnilem zelju.
- V sobi ni delovala elektrika. Tudi na generalno kartico od paža ne.
- Soba je bila tik poleg prostorov za sobarice, ki bi me takoj ob osmih zbudile. Da ne bi zamudila zajtrka ...
- Soba je gledala na grd in akustičen atrij, v katerem se je odlično slišala ventilacija iz klimatskih naprav (ki so bile na strehi).

Sem že omenila, da sem pri rezervaciji sobe prosila za mirno sobo?

Na recepciji smo se hitro zmenili: doplačala bom 15 EUR in lahko se preselim v sobo s pogledom na morje. Kar je bila dobra ponudba, saj bi preko Bookinga plačala še 25 EUR več.

Glede hrane sem bila najbolj razočarana: povprečna ponudba, hrana velikokrat hladna, saj je bilo enostavno premalo gostov. Res ne razumem, da kuharji pri 50 gostih spečejo 10 jajc v naprej. Enako z mesom in ribo, prilogami - da bo ja vse postalo hladno in postano. Evo, še en primer: med hladnimi predjedmi so ponujali polnjeno zelenjavo (tako je pisalo na listku). Dobili pa smo iz konzerve vzeto artičoko, ki so jo napolnili z tuno, prav tako vzeto iz konzerve. Nobenih začimb, nobene dodane vrednosti in kreativnosti.

Tudi pecivo pri zajtrku je bilo zanič - in kupljeno. Kuhar, ki ne zna speči in ponuditi za zajtrk vsaj marmornatega kolača, naj gre delat kaj drugega. In oznak o alergenih v živilih ni bilo.

Šla sem tudi v savno. Na recepcija welnessa je gospodična ugotovila, da sem s sabo prinesla brisačo, torej nič ne potrebujem. Hmmm? V savni potrebujem dve brisači, kar dajte mi še eno. Ko sem jo vprašala o razliki med finsko in rusko savno, ni vedela odgovoriti. Zdaj vem: ruska je vroča kot hudič!

Najbolj sem bila presenečena nad pomanjkanjem kljukic za obešanje brisač in kopalnega plašča. Za vse štiri savne je samo en samostoječi obešalnik, kamor praktično pridejo štiri brisače. Res ne vem, kako reagirajo gostje, ko so savne polne. Kam dajo brisače? Bazenska voda je bila res mrzla, največ 20 stopinj je imela, zato sem v njo namakala samo noge. Hmm, kako na sončni obali ogreti vodo?

Zakaj tole pišem? Ne zato, ker bi potrebovala terapijo za posstravmatično hotelsko doživetje, ampak zato, da se iz moje zgodbice nekaj naučimo: kako je z nekaj preprostimi ukrepi možno veliko spremeniti.

Se ne strinjate?

V nedeljo sem za cel dan odšla še v Rovinj in se imela prav lepo. Rada imam to mesto, v njej najdem tradicionalnost z umetniškim pridihom. Nekaj slikic, dve sta iz Zelene Lagune: