četrtek, 16. september 2010

Energijski center: Športni dan na Bledu

Napovedujejo se trije deževni dnevi, zato sem vam pripravila veliko sončnih slik iz športnega dneva Energijskega centra. Ja, namesto kosila smo se s poslovnimi partnerji raje odpravili v adrenalinski park na Bledu, se odsankali v dolino, nato pa se preiskusili še v golfu.

Blejski adrenalinski park je družinsko zasnovan, zato imajo različno zahtevne proge. Mi smo se prvo odločili za srednjo težavnostno stopnjo, nadaljevali na težji, štirje fizično najmočnejši pa so v rekordno kratkem času opravili z rdečo, najtežjo progo.

Nisem ljubiteljica višine, zato sem že na prvi lestvi želela odnehati. Vzpodbudil me je Sergej, ki je pred mano, že visoko med vejami, izjavil, da je najtežje priti gor. In res, na progi, v višini od 5 do 10 metrov, se počutiš neverjetno varno.

Moje izkušnje so takšne: če te je (malo) strah višine in imaš dovolj kondicije (oz. moči v rokah in nogah), potem pojdi na poligon. Če kondicije nimaš, ostani na tleh, ker bo vse eno samo mučenje.

Na parkirišču sta bila najprej trener Aleš Brumen, ki je vodil športni dan, in študentka Sonja

Pogled iz Straže na Blejsko jezero

Eni so že z zunanjo podobo pokazali pravo razpoloženje za adrenalinsko preizkušnjo

Ko smo čakali na inštruktorje v adrenalinskem parku, se je moški del ekipe pomeril v namiznem nogometu. Tudi tokrat se je izkazalo, da tiha voda brege dere ...

V gozdu ni bilo svetlo, zato je nastala tale stresena fotografija, ki je tako nejasna, da je že umetniška

Na vadbenem poligonu so nas inštruktorji pripravili za "delo" v višini

Rajko je bil ves čas nasmejan, tudi višje med krošnjami

Bravo, uspel je prvi "polet" s flying fox - je navdušen Klemen

Po teh gibljivih deskah sem skakljala kot srnica

Adrenalinski poligon je idealen za spoznavanje samega sebe, pa tudi za krepitev dela v skupini

Smo že višje in pri težji nalogi - potrebna je koordinacija celega telesa, kar Sonji ni delalo težav

Še višje gremo ... Kot vidite, je bilo vreme idealno za špotrne dejavnosti na prostem. Oh, kako smo uživali na soncu!

Sonja se je do rdečega poligona morala povzpeti po 10 metrov visoki mreži, trije fantje so ji sledili

Adrenalina nam še ni bilo dovolj, zato smo se do parkirišča odpeljali s sankami

Pri kosilu smo postali mirnejši, ampak ne za dolgo. Čakala nas je tekma v golfu.

Prvi koraki v patanju - najboljši je za pet lukenj porabil 11 udarcev

Kako se sploh pravilno drži palica?

A tako?

Raven hrbet, Rajko, ne premikaj glave!

Nadaljevali smo s kratkimi udarci do zelenice, kjer je pravilna drža pri udarcu še bolj pomembna

Odlično nam gre, a ne?

Aleš je bil od vseh najbolj fotogeničen in to je takoj izkoristil, ko se je v bližini prikazal fotograf

Pod takšnim kotom moraš udariti žogico, da bo poletela 250 metrov...

Rajko je na koncu izgledal kot profesionalec

Glavo obrneš tja, koleno premakneš sem, ne, ramena se ne premikajo, z rokami zamahneš tako ... Golf je garanje in kot plesanje baleta.

Kako daleč so Sergeju letele žogice - skriti talent!

Še skupinski posnetek

No, kaj sem vam rekla?

Palica z največjo glavo se imenuje driver. Uporablja se za dolge začetne udarce in profesionalni igralci golfa žogico udarijo od 250 do 300m daleč. Mi smo bili zadovoljni z dolžinami od 100 do 150m.

Športni dan na Bledu smo zaključili kot se spodobi: z grmado v restavraciji Jezerska hiša. Malo smo jih okarali, ker v grmadi ni bilo rozin namočenih v rum, drugače pa sta bili hrana in postrežba zelo v redu.

ponedeljek, 13. september 2010

Fotografija: Izlet v neznano

Z e-fotografijo smo se v soboto odpravili na izlet v neznano. Zavili smo proti Celju, Mariboru in Šentliju, ter za avstrijsko mejo že zaslutili, da bo naš cilj Gradec (Graz).

Prvo smo se ustavili v živalskem parku in gradu Herberstein v bližini Gradca, kjer smo se bolj posvetili portretni fotografiji in živalim, kot pa arhitekturi gradu. Nato smo si ogledali mesto in obiskali še park z moderno umetnostjo.

Na takšnih izletih mi nikakor ne uspe narediti dobre fotografije, ker je med mano in modelom vedno preveč moških testosteronov ... Tokrat nam je pozirala Eva, prijazno in fotogenično dekle iz okolice Kočevja.

Modro nebo, zeleni listi - idealna barvna kombinacija za lep motiv. Če bi se še kompozicijsko malo potrudila ...

Veliko zanimivih detajlov je na posestvu okrog gradu

Dokaz, da sem res bila na izletu. Kaj, a ne prepoznate mojih čevljev?

Takole izgleda, ko model pozira

Eva

Mene so bolj zanimali takšni detajli

Za steklom nam je poziral tudi levji kralj. Bil je izredno lep in aristokratski.

Kje so pa buče?

Družbo na fotoizletu mi je delala nečakinja Suzana. Odlično sva se zabavali in upam, da se mi bo še kdaj pridružila.

Premagala sem svojo (rahlo) fobijo pred pajki in poskušala ujeti svetlobo v pajčevini

V Gradcu smo ugotovili, da je res malo podoben Ljubljani, vendar samo malo. Vsako od mest se je razvijalo v svojo smer in ima svoje posebnosti.

Grafit pod mostom čez reko Muro

Kunsthaus (hiša moderne umetnosti), ki so jo zgradili leta 2003, ko je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope. Fotografiji sem objavila samo zato, da pogumno povem, da mi zgradba ni všeč. Na levi in desni sta dve po feng shuiju "zemeljski" zgradbi, Kunsthaus spada v element voda. Kaj dobimo, ko zmešamo vodo in zemljo? Blato!

Še ena zgradba iz leta 2003: Murinsel (otok na reki Muri). No, to je energijsko že nekaj boljšega, saj sta kovina (oblika muzeja) in voda (Mura) dva prijateljska elementa.

Moderna konstrukcija na Murinsel

Odpravili smo se na grad - navzgor z dvigalom, navzdol kasneje peš po stopnicah.

Nekaj trav je tudi bilo ...

Detajli iz grajskega vrta


Ugotovila sem, da bi lepo oblikovan vrt potrebovali tudi na ljubljanskem gradu. Avstrijci so naredili mešano zasaditev, nekaj trajnic, nekaj enoletnic, malo formalnih elementov gradu, drugo je moderno pisano. Samo te presnete zastave naj umaknejo!

Pogled na stari del mesta se vsaj s te strani, kjer smo bili mi, ne more primerjati z ljubljanskim

Grajski stolpič z uro

Kaj morem, meni je to lepše kot portretna fotografija. Zadnjič sem prebrala, da moraš za lepe portrete imeti tudi ljudi zelo rad. Jih imam premalo? Oj, joj, joj ...

Park z modernimi "inštalacijami", prav tako v bližini Gradca

Nekaj trav so tudi imeli

Okrog 19. ure pa slovo od mesta in domov (fotografijo je naredila nečakinja)