nedelja, 19. januar 2014

Kuhati po indijsko ni tako težko!

Zakaj ljudje ne marajo jesti zelenjave? Ker je ne znajo pravilno pripraviti! Zelenjava mora biti dobre kakovosti, zdrava, sočna, zrela. Ne smemo je preveč skuhati in uporabiti moramo primerne začimbe. Zveni mogoče komplicirano, vendar ni.

Za popestritev svojega jedilnika sem si zadnjič naročila dostavo dveh indijskih jedi in kruha. Naročala sem prvič in presenetilo me je, da sem dobila tako majhno porcijo. Saj je bilo hrane dovolj in bila je zelo okusna, vendar je bila predraga glede na velikost porcije. Riž ali kruh je potrebno naročiti posebej.

Ta izkušnja, ko sem za skromno porcijo piščanca z malo zelenjave in omake plačala 12 EUR, me je vzpodbudila, da sem se prijavila na kuharsko delavnico. V skuhni so ravno zbirali prijave, pa sem naju s prijateljico S. hitro prijavila.

Delavnice sem se udeležila brez prevelikih pričakovanj in bila na koncu navdušena: kuhati po indijsko sploh ni tako težko, samo ustrezne začimbe je potrebno imeti. Pripravili smo polnjene žepke, glavno jed s piščancem, riž in lečo po indijsko, zelenjavno prilogo, pekli smo kruh. V kuhinji je dišalo po indijskih začimbah, predvsem po ingverju in česnu, ki ju je bilo v vsaki jedi zelo veliko. Še tri dni kasneje sem smrdela po česnu ...


Chapati - indijski kruh


Delavnico je vodil kuhar Om Raj - zaupal nam je številne, zelo uporabne "skrivnosti" iz indijske kuhinje, tudi o uporabi in nakupu začimb


Riž in leča na indijski način ter piščanec v posebni omaki

Danes sva se s prijateljico S. odločili, da se sami  lotiva kuhanja glavne mesne jedi, riža in zelenjavne priloge. Namesto piščanca sva uporabili eko kozice iz Hoferja, skuhali sva basmati riž brez indijskih začimb in pripravili krompir s cvetačo in kurkumo. Vse začimbe sem kupila v ekološki trgovini (treba je paziti na plesni, pesticide in težke kovine, ko kupujemo azijske začimbe).

Nad rezultatom sva bili tako navdušeni, da sva pozabili fotografirati. Kozice so bile kar pekoče, vendar ne na tajski ali mehiški način, bolj "celostno" pekoče. Ugotovili sva, da se potiva predvsem zaradi ingverja, ki sem ga preveč dodala glavni jedi. Ne, nikakor ni bilo krivo rdeče vino ...

Zaključek (napisano en dan kasneje):

1. Indijske hrane ne bi mogla jesti vsak dan, saj so mi začimbe preveč močne in neznane. Za popestritev jedilnika, še posebej v hladnih dneh, pa je zelo dobra.
2. Najmanj en dan iz vseh por "smrdimo" po česnu in ostalih začimbah, zato je treba indijsko kuhati predvsem čez vikend.
3. V indijski hrani je zame preveč ogljikovih hidratov in premalo surove zelenjave - kar je razumljivo glede na razmere v Indiji. Ampak, solata z bučnim oljem je zapisana v mojih genih, zato bi jo hitro pogrešala.

1 komentar:

  1. Hja, zanimivo odkrivanje, eksperimentiranje, opažanje! Midva sva z možem včasih večkrat zavila v ind. restavracijo Namaste... Tudi iz naju se je vedno 'cedilo', sploh poleti... in solatke so tako zelo mini... Res pa ima vsaka jed svoj čar in kruhkom se je kar težko upreti. Si pa res že doooooooooooolgo nisem privoščila kar indijskega... hvala za namig!

    OdgovoriIzbriši