Ranč: izčrpno poročilo o stanju v začetku junija

Letošnje izredno mokro pomlad sem izkoristila za sajenje rastlin na ranču. Na spodnji sliki je izhodiščno stanje v maju 2023, da si boste lažje predstavljali, kaj se je spremenilo v enem letu. Veliko! Vsakokrat, ko me zagrabi kriza (le kaj je meni tega treba), si ogledam stare slike in dobim zagon. 

Zato sem zelo hvaležna za deževno vreme, saj bi drugače morala s sajenjem večjih rastlin počakati do jeseni.

Maj 2023 - ni bilo še ceste, ograje, nasipov, rastlin ... 

Ker je zemlja ilovnata in z malo humusa, sem iskala načine, kako izboljšati zemljo in rastlinam omogočiti dober začetek rasti. Na parceli ni sence, zato sem začela s sajenjem hitro rastočih dreves kot so topoli in vrbe. V Avstriji sem nabavila posebne hibride, ki so bolj odporni na sušo, predvsem pa zelo poceni. Veliko sadik vrbe pa je mojih. 

Najprej izkopljem (s strojnim vrtalnikom) veliko sadilno jamo, nato pa jo napolnim z različnimi mešanicami - odvisno od zemlje, ker ni povsod na parceli enaka, in potreb sadik. Npr. bukve so dobile veliko humusa, vrbe pa več peska. V vse jame pa dodajam brikete iz konjskega gnoja, na vrhu pride terra preta in debela plast sekancev. 

S pomočnikom sva na severni strani izvedla čistilno akcijo. Na tri kupe sva zložila les, ki je delno že preperel, da bo nastal "hotel za žuželke". Poganjke robid, ki smo jih odstranili, pa bom skurila. 

To je sadika topola imenovanega MAX 4. Poleg tega, da ima atraktivne rdeče veje, hitro raste in je odporen na veter. Kupila sem 1 meter dolgo "palico", v zemlji je približno dva meseca, v enem letu lahko zraste 4 metre. Sigurno bi bil sedaj še večji, če bi bilo topleje. 

Ko sem v eni od vrtnarij našla ugodne sadike rdečelistne bukve, si nisem mogla pomagati in naročila 15 kosov. Ki jih je bilo potrebno tudi posaditi. Z Andrejem sva skopala luknje z vrtalnikom Rockyem, sadila pa sem sama. Seveda sem takoj posadila še 15 japonskih vrb (med topole in vrbe), da bukvam ne bo dolgčas ...

Moj (slepi) kuža Lui

Začasno, polsenčno mesto.

Na topole in vrbe zelo rade pridejo uši, pa tudi drugi škodljivci, ki sesajo mlade liste. Na nekaj dni naredim natančen pregled in ukrepam.

Držim pesti, da bom lahko poskusila vsaj eno breskev.

Nastajajo takšne vrste, ki bodo imele več funkcij. Tale bo predvsem zadrževala veter (ker bo desno od njih moj zelenjavni vrt) in ustvarjala mikroklimo. Vrbe in topole se lahko poljubno obrezuje, veje in listi pa uporabijo za biomaso ali zastirko. Ko bodo rastline večje (senca), bom lahko vmes posadila še jagodičevje, pa tudi sezonsko zelenjavo. 

Na parceli je nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki ji vladajo robide. Začela sem resno borbo proti njim. Vse odrezane veje in listje s parcele sicer uporabim ponovno, robide pa vedno zažgem.

Takole nastajajo vrste. Če koga zanima kaj natanko počnem, si lahko ogledate tale film: simpatičen Italijan v zanimivi angleščini predstavi svoj "sintropic farming": 

https://www.youtube.com/watch?v=KfuC_T-eXL0

Sistem je razvil Švicar Ernst Görtsch, ki pa živi v Braziliji. Več o tem sistemu: 

https://agendagotsch.com/en/what-is-syntropic-farming/ 

Vrbe na levi so bodoča senca za kompostne kupe.

Brez dobrih sekancev ne gre. Tile so stari že eno leto in polni mikroorganizmov.

Še en pogled. Od tukaj do hiše je cca. 80 metrov. 

Lani novembra sem posadila deset sadik sadnega drevja. Izbrala sem večje rastline in nizke podlage, zato so na nekaterih že sadeži. Moj fokus pa bo jagodičevje, saj menim, da bo sadno drevje vedno težje pridelati.

Tudi na vzhodnem delu parcele sadim: gabri, bezeg, japonska vrba, ruj.

Boreč - zaljubljena sem v to rastlino.

Naredila sem dva takšna "bazena". V enem je zemlja s kislim pH in so posajene ameriške borovnic (to je moja originalna zemlja), v drugem pa pH dvigujem in je namenjen malinam ter zeliščem. 

Prvi trije "rogljički" (višek zemlje od izkopa za cesto) so namenjeni za okrasne rastline, četrti pa za zelenjavo (enkrat v prihodnosti). Zemlja na teh rogljičkih je bila mrtva, brez humusa, polna kamenja. Sedaj jo izboljšujem, predvsem s travnim odkosom, kombiniram pa tudi listje in miskantus. 

Razgled proti Sevnici, v ospredju na sliki je šmarna hrušica.

Razgled proti Krškemu. 

S sajenjem sem do jeseni končala. Vse površine bom zastirala z različnimi materiali, da bodo rastline čim bolje preživele vroče poletje (takšna je napoved). Iz kmetice se bom prelevila v gradbenico, na vrsti je namreč izdelava drenaže in fasade.