Razmišljanja o banki

Ne vem, ali naj bom navdušena ali razjarjena. V Financah sem prebrala, da sta kar dva člana uprave iz "moje" banke med elito petih slovenskih bankirjev, ki največ zaslužijo. Lani me je zamikalo, da bi izračunala, koliko na moj račun zasluži moja banka. Govorim o poslovnem računu. Pa sem se odločila, da raje ne bom računala, saj bi znesek za nekaj tednov porušil moj notranji mir.

Zdaj vsaj vem, kam gre moj denar ...

Ko smo začenjali z delom, sem se za to banko odločila zato, ker je imela najnižja nadomestila za plačevanje tujih računov. Potem so banko prodali (drugim tujcem), nadomestila pa so se počasi in vztrajno višala. Bila sem kot žaba v loncu, ki ne opazi, da se temperatura vode zvišuje.

Mislim, da je skrajni čas za zamenjavo banke. Imam pa novo težavo: katero banko izbrati?

Zanimivo mi je opazovati, koliko "bolečine" morajo ljudje dobiti, da se premaknejo iz cone udobja. Nekomu je dovolj že neprijazen nasmeh, pa bo zamenjal banko ali avtomehanika, drugi bo vztrajal 20 let, preden bo zamenjal predragega frizerja ali kozmetičarko. Kateri sprožilci so tisti, ki nas potisnejo iz cone udobja? Se res izoblikujejo že v otroštvu in nas spremljajo celo življenje?

Danes je moj seznam opravkov dolg, zato bo tudi članek kratek. Ne, ni mi treba iti na banko ... Šla bom v četrtek; do takrat se bom že malo ohladila in pozabila na vrtoglave zaslužke. Hmmm, le kako se počutijo zaposleni na bančnem okencu, ko vedo, da imajo njihovi šefi 10-krat višjo plačo?

Sama bi se kot lastnica podjetja počutila zelo slabo ob takšnem količniku. Zelo slabo.