torek, 19. april 2016

Resničnostni šovi - mi smo boljši!

Ne gledam resničnostnih šovov in se čudim ljudem, ki jih gledajo. V knjigi Konec Igre (Adele Parks) sem našla razlago, zakaj so resničnostni šovi in pogovorne oddaje tako zelo priljubljeni - čeprav jim gledanost, vsaj v tujini - že močno pada.

"Vem, da bo uspeh oddaje odvisen od tega, ali mi bo uspelo, da bo povprečnemu gledalcu neprijetno. Na milijone je oddaj tipa muha na zidu ali pogovornih šovov, kjer so gostje sodobni volkodlaki. Gledalec jih gleda udobno pogreznjen v svoje rožnate blazine. Pravijo, da so neprecenljivi in da ljudem omogočajo popoln pobeg iz realnosti. Klepetalne oddaje opravljajo javno službo: ljudje jih gledajo in se zahvaljujejo bogu, da je njihovo življenje boljše."

In gledalci padejo v ekstazo, ko si o drugih mislijo, kako so neumni, nesposobni, leni, preračunljivi, agresivni, sebični ... saj s tem poveličujejo sami sebe. Niti na misel jim ne pride, da že z gledanjem resničnostnih šovov podpirajo te lastnosti. Da so sostorilci.

Hja, gledanje ne bo izboljšalo njihove samopodobe in samozavesti, štejejo samo dejanja.


1 komentar:

  1. Tudi jaz jih ne razumem... zadnjič sem v koloni na pošti na neki reviji ujela en tarč, dejstvo, dogodek ali karkoli je že bilo. Meni ... čisti nesmisel.
    Ampak... smo različni :)

    OdgovoriIzbriši