četrtek, 18. februar 2016

Glutamat je res tako škodljiv

Po tem, ko sem na blogu napisala, da v Šmarjeških Toplicah ne bodo več uporabljali glutamata (glutaminata), sem dobila kar nekaj vprašanj - ali je res tako škodljiv?

Na knjižni polici imam kar nekaj knjig, kjer kritični avtorji obravnavajo dogajanja v nemški živilski industriji, predvsem na področju pripravljene in predpripravljene hrane. Ker vsa ta podjetja delujejo globalno, veljajo vse ugotovitve tudi za nas.

V eni od teh knjig je celo poglavje posvečeno samo glutamatu. Grozljivo, kako škodljiv je. Zanimivo mi je bilo to, da ga v nizkih dozah nujno potrebujemo in da ga najdemo v živilih (v naravni obliki). Seveda pa se pojavi problem, ko ga tudi v stokratnih dozah zaužijemo v obliki prehranskih dodatkov. Samo zato, da nas pošteno nategnejo - dvakrat. Najprej v denarnici, nato pa še zdravstveno. Glutamat namreč omogoča, da v izdelkih uporabijo manj kakovostne surovine, ki so seveda cenejše. Nam zaračunajo polno ceno, kot da bi v konzervi ali vrečki res bilo pol kile mesa in ne samo 60 gramov, bogato začinjenih z glutamatom.

Številne študije, od leta 1960 naprej, so pokazale, kako škodljiv je glutamat za zdravje. Sindrom kitajskih restavracij so poimenovali reakcije na glutamat v hrani. Spekter simptomov je zelo širok, od "enostavnih" (glavobol, žeja, suha usta, vrtoglavica, otrplost v tilniku, tresenje, krči, rdečica na koži, potenje, srbečica, driska, srčna aritmija) do zelo močnih (migrene, neznosne bolečine, depresije), ki ne nastopijo nujno takoj, lahko tudi čez en dan.


Iz kitajskih restavracij se je glutamat razširil v našo hrano in še vedno ga veliko uporabljajo. Letna svetovna proizvodnja je  1,5 milijonov ton (1500000000 kg)! Glutamat povzroča tudi odvisnost (od hrane z glutamatom), zaradi njega se hitreje redimo, dela pa nas tudi bolj neumne - povečan vpliv na nastanek Alzheimerjevo bolezen (in verjetno na druge avtoimunske bolezni) je že dokazan.

Gluten je v vseh teh letih že izgubil nekaj sijaja, kljub enormnim prizadevanjem živilske industrije, da s študijami dokaže neškodljivost čudežnega praška. Zato boste na embalaži našli glutamat pod različnimi imeni:

  • glutaminska kislina (E620)
  • natrijev glutamat (E621)
  • kalijev glutamat (E622)
  • kalcijev glutamat (E623)
  • magnezijev glutamat (E624)
  • amonijev glutamat (E625
  • kvasni ekstrakt (izvleček)
  • začimba
  • fermentirana pšenica
  • aroma

Oznako kvasni ekstrakt uporabljajo tudi v ekoloških živilih, zato skrbno berite sestavine, če se želite izogniti glutamatu. Če jeste v restavracijah in menzah, ste pa tako obsojeni na glutamatski "napad".

Eden prvih člankov v naši spletni trgovini Avita je bil o glutamatu. Še vedno je aktualen: Glutaminat – »nepogrešljiv« prehranski dodatek.

Se sprašujete, zakaj je glutamat še vedno dovoljen, če je tako škodljiv? No, kaj mislite, zakaj?

2 komentarja:

  1. Skrb vzbujajoče. Sem vesela, da nismo odvisni od tovrstne prehrane in da skoraj vedno vemo, kaj jemo.
    Zakaj? Prehrambeni industriji že dolgo ni mar za nas. Zdravstvo pa... to pa na lastnih izkušnjah še k sreči nisem izkusila.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ojoj, ojoj, vse to vemo, a pozabljamo. Prav je, da ste nas na to spet opozorili. Mislila sem, da v eko izdelkih tega ne uporabljajo. Sedaj bom še bolj pozorna. Hvala vam.
    Lep pozdrav, Andreja

    OdgovoriIzbriši