petek, 1. januar 2016

Povezovanje in sodelovanje v 2016

Dragi bralci bloga!

Če boste pokukali na števec, bomo vsak čas dosegli 800.000 obiskov. Malo? Veliko? Za vsak vaš klik, komentar ali priporočilo sem zelo hvaležna. Pišem predvsem zaradi sebe, kot vsak dober bloger. Upam pa, da lahko v raznolikih prispevkih, ki "krasijo" blog Osebno in zasebno najdete kaj zase, zato ste k branju vabljeni tudi v letu 2016.

Naslednje leto bo dinamično, to že veste. Drastičnih sprememb na blogu ne bo, še vedno bom pisala po občutku, se razgaljala, kritizirala, misionirala, spodbujala ... Uspelo mi je napisati 170 objav, več sem jih napisala samo v prvem in drugem letu. Sicer pa je tako pomembnejša kakovost kot pa količina, a ne?

Zadnja dva meseca sem vam dala dovolj informacij, kakšno leto nas čaka. Novo leto je samo datum, nič več, ko obrnemo letnico na koledarju. Predlagam vam, da izkoristite vseh 365 dni, da ste prisotni v svojem življenju, da ga živite z vso avtentičnostjo, ki jo premorete.

Besede Veita Lindaua, ki sem jih objavila v zadnjem prispevku leta 2015, so zelo pomembne. Pri svojem delu poziva tudi k povezovanju in s tem se zelo strinjam - iste sorte tiči morajo še bolj letati skupaj, drugače nam bo šlo slabše. Če nas podjetja tako pridno segmentirajo (predalčkajo), da nam potem čim več prodajo, se dajmo še mi.

Zato, dragi moj trop, še večkrat me obiščite in s skupno energijo dosezimo več.


Želim vam uspešno leto 2016, predvsem pa ne pozabite nase in na svoje zdravje!



Še prednovoletni dodatek: 

31.12. sem šla na Šmarno goro - po manj obljudeni poti preko Grmade. Odličen izlet in odlično vzdušje (govorim za del po Grmadi ...)! Na vrhu sem srečala sotrpinko iz fitnesa, na poti domov pa trenerja Boštjana, ki je bil rahlo šokiran - letos sem bila že trikrat na Šmarni gori! Na poti domov sem v knjigarni kupila dve knjigi s številnimi izleti po slovenskih hribih in gorah. Ja vem, le kaj se dogaja z mano ...


Presenetilo me je, da v restavraciji kljub množici obiskovalcev ( po moji oceni najmanj 1.000) niso imeli veliko izbire: zelje, ričet, žganci, štruklji. Tudi mišk ni bilo ... 


Šmarnogorska jelka je bolj skromno okrašena, verjetno zato, ker bi okraske kmalu odpihnilo.


Pogled na Ljubljano

7 komentarjev:

  1. Draga Helena! Hvala Vam za ta blog, iz katerega velikokrat črpam motivacijo in svežo energijo za vsakdanjik! Hvala Vam za vso dobro voljo in svetal pogled naprej! V novem letu Vam želim vse dobro, naj Vam sonce sije in rožice cvetijo!
    Maja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Maja, hvala za vse dobre želje. Takšne pohvale mi ogrejejo srce in prstki se lažje premikajo po tipkovnici ... Tudi vam vse dobro v novem letu in čim večkrat me obiščite!

      Izbriši
  2. Draga Helena!
    Tudi jaz vam želim srečo na vseh področjih v letu, ki se je začelo. Predvsem pa si polnite baterije na naših planinskih poteh. Srečajte tudi svoj trop za hojo v naše prečudovite gore. Tako boste imeli še več pripevkov na vašem blogu. Nekateri pač uživamo v branju vašega bloga.
    Andreja

    OdgovoriIzbriši
  3. Všeč mi je, da so na blogu sveže objave, vedno je kaj zanimivega ne glede na tematiko. Najraje imam sicer potopise vendar z veseljem preberem tudi vse drugo. Želim ti veliko bralcev in vse najlepše v letu 2016.

    OdgovoriIzbriši
  4. Helena, hvala za vse čudovite objave, navdihe, nasmehe, koristne informacije, prispevke, članke sedaj že preteklega leta! Pridem še:).
    Pozdravčki!

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala vsem za dobre želje in komentarje.

    OdgovoriIzbriši