No, ni bilo čisto v njenem stilu - ker me drugače niti ne bi opozorila ... Saj to pa ja vsakdo zna, kaj (pametnega) povedati pred nekaj sto obiskovalci, je bila Ruth prepričana. To pa res ni težko ...
Prvih nekaj minut projekcije sem seveda tuhtala, kaj naj povem. Pa sem ugotovila, da res ni težko govoriti o Ruth, povedati je treba samo resnico: da je znala navduševati.
Navdušila nas je za buče, rožice in tek. Če ne bi tako prehitro umrla, bi prišle na vrsto še druge teme, sem prepričana.
Ruth me je tudi navdušila za pisanje bloga, od 1.1.2016 pa jo bom kopirala na še enem področju: pisanju knjig. Tako je, takoj po novem letu začnem s pisanjem svoje prve knjige. Komaj čakam!
Na Siol so ravno ob tretji obletnici pripravili zanimiv intervju z Mihom Podgornikom, Ruthinim sinom. Mislim, da ji ni podobna samo papiga, ampak tudi Miha.
"Osvajanje najlažjih poti me ni nikoli zanimalo in se mi ne zdi smiselno. Treba je izkusiti tudi kaj težjega v življenju. Šele takrat se nam stvari, ki so lahko zelo banalne in nepomembne, nam pa se zdijo pomembne, pokažejo v pravi luči."
Joooj, kako jo pogrešam. Tudi meni je bila VEEEELIK navdih in mnoge stvari nebi počela, če ne bi bilo nje. Zato, .... kar hitro pisalo v roke in naj vam steče, da bo knjiga čimprej rojena!! Lep dan, Vanja
OdgovoriIzbrišiA lahko tipkam na tipkovnico - bo knjiga hitreje končala ...:)
IzbrišiHahaha, itak. Te pa fajn tipkanje.
IzbrišiAh, ja.... kako minljivi smo in kako večni nekateri. Ruth je zagotovo ena izmed njih. Njena energija je bila kot nalezljiva, pa če si bil še tako daleč.
OdgovoriIzbrišiHelena, kar...
Mnogi jo zelooooooooo pogrešamo.
OdgovoriIzbriši