Opatija, rukola in jaz

A mi lahko nekdo pove, zakaj JAZ vedno dobim gnilo rukolo??? Za dva dni sem se odpravila v Opatijo na dopust. Moje želje so bile: spati, se sprehajati, iti v savno in nekaj dobrega pojesti. Vse, razen zadnjega, se je uresničilo. V mojem super hotelu ne znajo kuhati oziroma je bila vsa hrana hladna in postana, v edini zunanji restavraciji, ki sem jo obiskala, pa so mi postregli s porumenelo in gnilo rukolo. Zakaj jaz? Sem bila v prejšnjem življenju rukolažderec?

Seveda imam (slikovne) dokaze!

Ampak, najprej nekaj lepših fotografij:

Pogled iz hotelske sobe, ko je sonce zahajalo.

Srček mi je zaigral ob pogledu na sonce - pihala je tudi burja, zato ni bilo vse idealno.

Kar pridno sem fotografirala, zato bom kmalu objavila še več slik, tokrat pa samo "rukolaste". Picerijo Roko so na internetu tako hvalili, da sem jo "morala" obiskati. Imeli so tudi nekaj sezonskih jedi, kar me je zelo navdušilo, na primer rižoto z bučami, brušeto z bučo, bučno juho. Baje so pice fantastične, vendar nisem bila razpoložena za tako veliko porcijo glutena. 

Zato sem naročila zelenjavo na žaru, sezonsko solato in kruhke iz krušne peči. 

Zelenjava je bila brezhibno pečena na žaru, odlično, brez pripomb.

V porciji sezonske solate sem dobila veliko porcijo rukole, ki je bila gnila, rumena, posušena - in neoprana. Tudi paprika je že videla boljše čase. Vse skupaj sem poslala nazaj v kuhinjo in si zaželela sveže solate. Bodo razumeli problem?

Kruhki z mediteranskimi začimbami so bili fantastični. Mljask, mljask, moj nos si je zapomnil njihov vonj, zato sem zopet postala lačna.

Dobila sem novo solato, vendar zopet z rukolo (na sliki v ozadju je, ker sem jo takoj odstranila s krožnika). No, nekdo v kuhinji si pa veliko upa. Vendar se nisem razburjala, omamili smo me dišeči kruhki ...

Ker je tudi v hotelu škripalo s hrano, sem razmišljala: je v glavni sezoni bolje, ali slabše? Kaj pa v pred in po sezoni? V bistvu bi moralo biti čisto vseeno, gost je gost.

Z letošnjo sezono tudi v Opatiji niso bili zadovoljni, bila je ena najslabših v zadnjih desetih letih. Vsi vedo, da bi morali nekaj narediti, ampak čakajo, da bo to storil nekdo drug. Predlagam, da začnejo z jedilniki. Ko sem se sprehajala po Lungomare, sem lahko na tablah ob restavracijah prebirala jedilne liste. Bilanca: v 95% primerih so še vedno enaki kot pred tridesetimi leti. Ponujajo jedi z žara, ribe in morske sadeže, pet vrst solat in tri sladice. Dolgčas ...

Pa zaključimo s čim lepšim: dekle z galebom je že zaščitni znak Opatije. Tudi meni je zelo všeč, vendar jo je kar težko fotografirati.