Vrt sem letos res pridno zalivala, tudi trajnice, drugače ne bi bile v tako dobrem stanju. Objavljam nekaj fotografij, predvsem v širokem kotu, detajli in trave pa pridejo na vrsto v naslednjih dneh.
Belo cvetoča fuksija je bila najprej na drugem mestu, pa ji ni odgovarjalo. Sedaj je na senčnem in hladnejšem delu vrta, zato bogato cveti. Desno, pod pahljačastim javorjem, je koralna fuksija. Obstajata dve vrsti - kupite vedno tisto s temnejšimi listi, ker dosti lepše cveti.
Desno na sliki je dokaj neugleden šop trave - da ga ne slučajno ne boste omaloževali, ker je trenutno moj ljubljenec (spada med šaše).
Abutiloni (zvončki) so se najbolje izkazali, ko so imeli na razpolago velik lonec. Pri njih ne smemo pretiravati z gnojilom, sem se naučila že v prejšnjih letih. Tudi na splošno letos nisem veliko gnojila, kar se je poznalo pri nekaterih požrešnih rožicah kot je batata (sladki krompir).
Trave, ležalnik ... več ne potrebujem!
Saj niti ni tako slabo - na sliki, od daleč, se ne vidijo poškodbe zaradi suše, kobilic, štriglic ...
To fotografijo sem naredila s stola.
Ah, ta zid, moj večen problem. Ne bi se toliko ukvarjala z njim, ampak je na ženski (tigrovi) strani parcele. Zelo sem vesela, da sem sredi julija na tržnici nakupila zadnje ostanke enoletnic in zid popestrila z batatami, travami, pelargonijami in angelonijami. Imena tiste sive povešavke si nikakor ne morem zapolniti, je pa mi jo poskusila Ruth vsako leto vključiti v kombinacije, a sem dala veto. Letos sem jo posadila njej v spomin.
Kot sem že samokritično zapisala - posamezni lonec ni nič posebnega, skupaj s trajnicami pa dajo harmonično sliko.
Na tale del vrta posije vzhodno sonce, zato se fuksije, trave, koprive in hoste tukaj zelo dobro počutijo. Jaz pa tudi!
Že kar nekaj časa spremljam Vaš blog in ker tako pridno objavljate slike Vaših rožic, Vas danes moram pohvaliti. Vaše kreacije sploh niso slabe in se prav lepo vklapljajo v vaš vrt. Še posebno mi je všeč rdeča nit kopriv, ki se lepo ujemajo z javorjem v vrtu. Srebrno okrasje na zidu pa je dihondra :) Sadite jo še naprej v spomin na našo drago Ruth. Tudi sam sem letos posadil zanjo množico rastlin. Cvetoči pozdrav iz Celja, Aleš
OdgovoriIzbrišiAleš: a ste vi tisti gospod s krasnimi enoletnicami, ki ga je na svojem blogu predstavila Ruth? Hvala za pohvale. Moje barvne kreacije so zelo omejene zaradi opečnega zidu, ki omejuje atrij. K lososovi barvi ne morem posaditi rdeče, tudi rumena je lahko sporna, da o modri ne govorim.
OdgovoriIzbrišiDihondra me je letos prepričala s svojo skromnostjo in filigrano lepoto, zato jo bom naslednje leto zanesljivo posadila.
Naslednje leto bo v znamenju lesenega konja. Uf, to bo veliko ognja, celo preveč! Zato bomo morali z barvnimi kombinaciji umiriti situacijo in uporabiti elementa zemlja in kovina.
LP
Helena
Helena, meni je vrt krasen!!!! Živim namreč v bloku z mini balkonom in zahodnim sončkom, ki super prija spomladi in daljša dni jeseni...Zagotovo pa drugo leto dodam kakšno travo več... Tudi jaz bi tam imela le še ležalnik in knjigo:)
OdgovoriIzbrišiGospa Helena, tole je za desetico. Čisto zares mi je vse všeč, barve, oblike, razposajena harmonija ... K barvi opečnega zidu paše vse tole, bakreno rdeč javorček ob steni hiše, pisane hojhere, cvetovi trav, temen batata in sveža zelena.(Y)
OdgovoriIzbrišiMidve z Ruth sva imeli zgodbo pa z rumenolistno deteljico, ki jo je oboževala, meni pa ni dišala najbolj. Letos sem se vdala in jo dala med bolivijske begonjice Summerwings Orange. Na žalost so jo hitro prerasle.
Da bi čas prerasel spomin na Ruth, ne, to se pa še dolgo ne bo zgodilo ...
Vas prijazno pozdravljam. Anita
Gospa Helena imate zelo dober spomin. Jaz sem tisti Aleš, ki si vsako leto nasadi preveč rož :) Letos pa jih je bilo sigurno največ do sedaj. A misel na drago Ruth, me je gnala naprej, tako da mi v hudi vročini sploh ni bil problem dnevno znositi več kot 300l vode za eno zalivanje... Kot je videti,ste tudi vi za Vaš vrt v vročini vzorno skrbeli.Barvno usklajenost po tudi imate v malem prstu. Pika na i pa... Mogoče je delček nje tista dihondra na opečnatem zidu...
OdgovoriIzbrišiPozdrav iz Celja, tistega gospoda pa lahko naslednjič mirne duše izpustite :)
Se pridružujem mislim g. Aleša iz Celja. Čudovite rož'ce, prava oaza miru.
OdgovoriIzbrišiVedno sem uživala, kadar je Ruth objavila Aleševe zasaditve. Jih kar pogrešam.
lp
Tudi meni je vaš vrt zelo všeč. To pa predvsem zaradi okrasnih koprv, ki so tudi meni pri srcu. Pred leti so se moji balkoni, okna, uta ... kar šibili od obilice rož, zadnja leta pa sadim po načelu manj je več. V veliki meri tudi iz ekološkega vidika: g.Aleš, a se ne zgrozite, koliko litrov oz. hektolitrov tekoče pitne vode porabite samo zato, da odžejate svoje rožce čez poletje?! Mislim, da ni tako daleč čas, ko bo voda zlato, ne pa nafta! Jaz osebno zasajam predvem dele hiše, ki so bolj v senci in "vodno nezahtevni". Pa imam še vedno prekrasno bivališče. Brez zamere, to je samo v razmislek. Lp, Milena
OdgovoriIzbrišiSovica, odlična ideja - Aleš, prosim pošljite mi nekaj fotografij vaših letošnjih zasaditev, pa jih bom objavila na blogu. VSI smo zelo radovedni, kaj ste letos ustvarili. Pošljite nam tudi nekaj fotografij vaših mišic na rokah, ki so nastale zaradi zalivanja ...
OdgovoriIzbrišiLP
Helena
Pohvale tudi z moje strani.Čudovite kombinacije cvetočega veselja!
OdgovoriIzbrišiRuth-še vedno v spominu!
lp
Gospa Helena se opravičujem, da bom malo smetil še po Vašem blogu.Gospa Milena ima zelo zanimivo razmišljanje, kar se tiče porabe vode za zalivanje rož.Mislim, da je voda že zdaj zelo, zelo dragocena! Sam za zalivannje ne porabim niti kaplje vodovodne vode...Sicer pa se večina voda, ki jo rože dnevno prejmejo, le delček od tega jo tudi porabijo za rast in obstoj, vrne nazaj v naravo neonesnažena, samo v drugem agregatnem stanju. Velika količina vode namreč iz rastlin preko listov izhlapi... Mene je bolj groza to, koliko pitne vode dnevo po nepotrebnem steče v kanalizacijo...
OdgovoriIzbrišiGospa Helena, kar se tiče fotografij mojih rožic pa takole. Že nekaj časa se rojeva v moji glavi zamisel, da bi nastal nov-moj blog, ki bil namenjen samo rožicam... Čestitke za res čudovite makro fotke!!! Aleš
Aleš, kaj pa, če bi na tem blogu takoj objavili nekaj vaših fotografij? Ko boste pa začeli pisati svoj blog, vas bomo že vsi poznali in takoj začeli brati. Le kaj vam je Ruth obljubila, da ste ji poslali fotografije? Ha,ha ...
OdgovoriIzbrišiLP
Helena
Gospa Milena, če bi vedeli koliko pitne vode ponikne od dobavitelja do uporabnika, zaradi slabih, nekvalitetnih cevi, potem bi se šele zgrozili; tudi do 40 % !!!
OdgovoriIzbrišiGospod Aleš, vaše zasaditve so tako čudovite in čarobne, da človeku zastane dih. Komaj čakam na vaš blog. Pograbite idejo ge. Helene!
lp
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši