Zelo zanimiv članek sem našla v reviji 7D. Seveda ga bom dala prebrati svojemu možu - veliko zahtev iz članka že izpolnjuje, vendar mu ne bo čisto nič škodilo, če bo še kakšno ...
Avtor: Ivan Šoče
Veliko znanstvenih in poljudnih razlag je o tem, zakaj moški ne živijo enako
dolgo kot ženske. Tudi ta zapis je mešanica znanstvenega in poljudnega
argumentiranja, iz katerega se moški vseeno lahko naučijo dovolj, da si lahko
dodajo kakšno leto življenja, in tista pred odhodom naredijo čim bolj zanimiva
in lepa. Kakor koli že, na trajanje in kakovost življenja moških odločilno
vplivajo njihove ženske.
Moški postanejo prej
nepotrebni
Ko ni več zmožen opravljati naloge sejalca semen, postaja
moški biološko nepotreben. V tem času izgublja tudi fizično moč in tudi za
"moška" opravila postaja manj sposoben. Nadomestijo ga potomci, ki so takrat na
vrhuncu svoje moči. Moški postane biološko pogrešljiv, ko njegovi otroci
postanejo samostojni. Ženske so tudi po izgubi reproduktivne sposobnosti
biološko nepogrešljive: hčeram in snaham morajo pomagati pri porodu in v času,
ko ženske težko skrbijo za dojenčke, zase in za gospodinjstvo. Ženske postanejo
biološko pogrešljive, ko njihovi vnuki postanejo sposobni samostojnega hranjenja
in skrbi zase.
V telesu moškega se dogajajo hormonske spremembe, ki
moškega delajo manj možatega. Postajajo občutljivejši, nežnejši, skratka v njih
se vse bolj razvija ženski element. Vizualno je to opaziti na manjši
poraščenosti na obrazu (brada, brki). Hormonske spremembe v ženskih telesih
povzročajo, da ženske postajajo bolj možate - odločnejše, agresivnejše,
dominantnejše, stanovanje spremenijo v "svoj teritorij". Najbolj viden simbolni
znak nastanka sposobnosti za prevzem moči je pojav brkov pri ženski. Ko moški
izgubi svoj teritorij, se začne umikati: ves čas brklja po garaži, brklja po
televizijskem daljincu, vrtu in pogosto pobegne v gostilno, kjer v družbi drugih
"izgnancev" zapravlja zdravje, ponos in denar. Ženske se ne umikajo: postanejo
svobodnejše, pogumnejše, začnejo hoditi k jogi, plesu, potovati, brati knjige o
duhovni rasti in podobno.
Čas in energijo zapravljajo za stvari, ki dajo
življenju pomen in smisel.
Poleg te biološke nepotrebnosti, ki moške
zadene prej in močneje, je morda še pomembnejši občutek družbene
nepotrebnosti.
Moški, ki je imel pomemben in avtoritativen položaj v
službi, družbi in tudi doma, naenkrat dobi občutek, da ni več pomemben
(potreben, koristen). Ostane brez cilja, namena in življenje izgubi smisel.
Veliko moških, ki takoj po upokojitvi ne poiščejo načinov, kako še naprej imeti
občutek potrebnosti (pomembnosti), umre v nekaj letih. Drugače je z moškimi, ki
z radovednostjo in veseljem sprejmejo in razvijajo ženski princip v sebi:
namesto avtoritativnosti začnejo uveljavljati enakopravnost, namesto ukazovanja
sporazumevanje in sodelovanje, ugotovijo, da potrebo po pomembnosti lažje
zadovoljijo z ljubeznijo kot z močjo.
Moški težje prenašajo bremena
staranja: odvisnost od drugih pri npr. osebni higieni močneje doživljajo kot
ponižanje, izgubo dostojanstva. Pogosto hočejo čim prej oditi s tega sveta in se
zdi, da je ta njihova želja pogosto uslišana.
Moški manj skrbijo
zase
Moški so tudi v obdobju do staranja precej invalidne osebe, seveda,
če kot invalida opredelimo osebo, ki ne samo, da ne more skrbeti zase, ampak
tudi osebo, ki ne zna skrbeti zase. Njihove žene skrbijo za to, da so siti,
napiti, urejeni ... Bolj kot se moški stara, bolj je potreben skrbi in od svoje
ženske še bolj pričakuje, da igra njegovo mamo. Bolj kot se ženske starajo, manj
so pripravljene biti mama svojemu moškemu. Dolgoročna skrb zase za moškega ni
značilna, bolj so nagnjeni zadovoljevanju trenutnih potreb. Moški običajno ne
berejo knjig ali člankov o kakovosti življenja, o hrani, o zdravju.
Moški imajo veliko slabše prehranske navade, kot ženske. Pojedo veliko
več mesa in mesnih izdelkov in zaužijejo več maščob. Statistike pravijo, da
popijejo veliko več alkohola in veliko manj vode. Moški pojedo za polovico manj
zelenjave in sadja kakor ženske. V povprečni družini se ženske odpovedujejo
večerji in je zato ne pripravljajo. Privoščijo si kakšno sadje ali solato, moški
pa jedo klobase in jih poplaknejo z nekaj alkohola. Da hrana pomembno vpliva na
zdravje ni treba posebej poudarjati.
Moški so manj fizično aktivni,
razen pri kakšnem tekmovalnem športu, kjer še lahko upajo na zmago, a teh je z
leti vse manj.
Ženske pojedo veliko manj in uživajo bolj zdravo hrano.
Ženske veliko več berejo o zdravju, o preprečevanju in zdravljenju bolezni, o
medsebojnih odnosih, v njihovih revijah je veliko informacij o kakovosti
življenja. Ženske pogosteje načrtujejo dolgoročno, skrbi jih prihodnost in se na
njo odgovorno pripravljajo. Ženske imajo pogosteje prijateljice, ki so prave
zaupnice, kar lahko pomembno zmanjšuje stres, moški pa imajo bolj tovariše pri
kakšni dejavnosti.
Moški ne skrbijo dovolj za svoje ženske
Moški je lovec in je nekoč "ulovil" svojo žensko. Zanj je lov končan, a
ženska noče biti enkraten plen in hoče biti še velikokrat ulovljena, če le lahko
- vsak dan. Zato, da bi jo moški znova in znova lahko lovil in skrbel za
potomce, ga ženske ohranjajo v dobrem stanju: na mnoge načine skrbijo za njegovo
dobro počutje in učinkovito delovanje. Moški to sprejme kot dolžnost plena, kot
nekaj, kar mu pripada, kot nekaj, kar njegova ženska dela zaradi njega kot
konkretne osebe in pozablja, da ženska to dela za imaginarnega (funkcionalnega)
moškega.
V letih delanja življenjskih bilanc (kaj sem v življenju
naredil, ali sem bil srečen, kaj sem počel na tem svetu, kaj mi še ostane ...),
ženska začne kritično gledati na svojega konkretnega moškega in se začne
spraševati: "Kdo je ta tujec, ki mu celo življenje kuham, perem, likam, ga
prenašam? Kaj imam jaz od tega? Kaj je ta moški dobrega naredil zame? Me
osrečuje? Zakaj ga še potrebujem?" Večina žensk ni zadovoljna z odgovori na ta
vprašanja. Morda zato vdove ostajajo vdove.
Na predavanju kuharskim
mojstrom sem povedal, da moški umirajo mlajši, ker jim žene kuhajo z jezo. Ves
bes, jezo, nezadovoljstvo, naveličanost, celo sovraštvo prenesejo v hrano. In
ker moški pojedo veliko hrane, v kateri je ogromno negativne energije, prej
umrejo. Tisti, ki ste vsaj malo pokukali v kvantni svet, tega ne boste vzeli
zgolj za šalo.
Kako si podaljšati življenje
Če bi moški
poskrbeli, da jim ženske kuhajo z veseljem, da v hrano dajo ljubezen in veselje,
bi bilo njihovo življenje, če ne daljše, zanesljivo veliko lepše. Če bi moški
občudoval svojo žensko, kot da je idealna, lepa, zapeljiva, bi takšna tudi
postala. Postala bi njegova boginja, njegova inspiracija, vir moči in želje po
zdravem dolgem življenju.
Pravi moški se vsak dan vpraša, kaj bo dobrega
naredil za svojo ženo. Občasno jo vpraša, ali je srečna, kaj si želi, da bi
naredil zanjo. Odrasli moški sprejema ženo kot enakovredno osebo, ki
prostovoljno živi z njim zato, da je njej (in ne njemu!) lepše. Večkrat se mora
vprašati, koliko zares prispeva k njeni sreči. Moški, ki hoče biti spoštovan,
mora spoštovati svojo ženo, njen čas, trud in skrb. Svoje partnerice nikoli ne
sprejme kot nekaj, kar mu pripada in tisto, kar ona naredi kot nekaj, kar je
dolžna narediti.
Normalno je, da se ženske naveličajo skrbeti za svojega
moškega, tudi fizično ne zmorejo vsega, kar so zmogle v mlajših letih. Zato
samostojen, odrasli moški zna skrbeti zase: zna kuhati, likati, prati, kupovati.
Moč moškega se ne meri po tem, kako uspešno nadzira družino, ampak koliko
prispeva k družinski sreči. Svojo moč izkazuje skozi spoštljivost,
velikodušnost, strpnost in nežnost. Biološko nepotrebnost lahko premagujemo z
intenzivnejšim sodelovanjem pri družinskem življenju. Če bomo v družinskem
življenju otrok sodelovali in se odpovedali nadzoru, ukazovanju in svetovanju,
nas bodo sprejeli in bomo lahko zasedli koristno vlogo "modrega". Izgubo
družbenega položaja lahko kompenziramo z ohranjanjem radovednosti, z učenjem in
postavljanjem sebe v center lastnega zanimanja, raziskovanja in osebnostnega
razvoja. Pri telesni aktivnosti izberemo netekmovalne športe, sprehode, jogo ali
podobne veščine za nego duha in telesa. Če le lahko, imejmo lastni vrt. Dvojno
veliko korist bomo imeli, prvič zaradi obdelovanja zemlje in drugič zaradi
kakovostne hrane.
Razlika med zdravim in bolnim je pogosto v tem, da so
se zdravi odpovedovali trenutnim užitkom zaradi dolgoročnih koristi. So časi, ko
je treba biti močan in skrbeti za dolgoročno dobro. So časi, ko je treba biti
močan v svoji nemoči. In so časi, ko časa ni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar