sreda, 21. julij 2010

Življenje: Slovensko-italijanska poroka

Med sopihanjem po Golovcu sem od trenerja Aleša zopet slišala očitek o pisanju na blogu. Tokrat ga je motila neaktualna tema o junijskih konjskih dirkah. Hitro sem ga potolažila, da bom danes objavila fotografije iz slovensko-italijanske poroke, ki je bila prejšnji vikend (dovolj aktualno, Aleš?) v mestecu Aulli. Čakala sem samo na privoljenje mladoporočencev.

Imeli so uradnega profesionalnega fotografa (prijatelj od ženina Mattea), nevesto je naličila profesionalka (prav tako družinska prijateljica), matičar je bil ženinov politični kolega. Ja, Matteo je vodja opozicije v Aulli, zato bodo nevesti Nataši postavili spomenik, ko bosta odšla živet v Slovenijo ... Mladeniči do 40. leta starosti so se namreč odločili ponagajati, zato so pred zadnjimi volitvami sestavili nestrankarsko listo. In bili, presenetljivo, izvoljeni v mestni svet, kjer s poštenostjo "nagajajo" prav vsem strankam. Prava italijanska drama.

Kot pomožni fotograf sem se kar junaško držala. Seveda si sedaj očitam, da nisem uporabila "velikega" Nikija, da sem na nekaterih fotografija pozabila spremeniti zaslonko, da nisem pazila na ISO, da sem včasih pozabila na kompozicijo ... Fotografiranje na porokah je res težaško in odgovorno delo, zato vas prosim, da fotografa na svoji poroki res dobro plačate, če si to zasluži.

Nevesta je bila zelo naravno, vendar prefinjeno naličena

Poročni obred je bil na aullski trdnjavi, ki nam je nudila takšen pogled (in nekaj vetra za osvežitev)

Nataša in Matto sta nama pripravila dvojezično presenečenje: on je prebral pozdravno besedilo v slovenščini, ona v italijanščini. Vsi smo bili navdušeni!

Baje je takšna "tetovaža" trenutno zelo popularna med italijanskimi nevestami

Naj se ve - samo moja je!

Gospa in gospod Lupi - srečno poročena

Na njuno srečo smo nazdravili s posebnim slovenskim šampanjcem

Ja, tudi šopek in podvezico smo metali/lovili

Poročna torta je bila lepa in dobra, narejena brez pšenične moke in mleka. Vendar smo bili tako siti od ostalih dobrot, da je vsak pojedel samo košček.

Že dolgo nisem bila na tako neprisiljeni poroki. Ni bilo histeričnih izbruhov, panike in stresnih situacij. Mogoče zaradi starosti ženina in neveste, mogoče zaradi vročine, dobre hrane, mogoče celo zaradi svatov. Bilo nas je samo 25 in prav dobro smo rešili jezikovne prepreke.

Če boste parček od septembra naprej videli v Ljubljani in okolici, ju kar ogovorite. Prisim lepo, da se z Matteom pogovarjate samo v slovenščini, da bo čim prej obvladal jezik svoje druge domovine.

2 komentarja:

  1. Pozdravljena Helena, verjetno si se od utrujenosti zmedla in napisala Golovec, čeprav sva v resnici bila na Rožniku....
    Slike se mi zdijo (jaz sem laik) zelo lepo narejene, še par porok pa boš profesionalka. tko da še malo počakam s svojo poroko, da imava z bodočo ženo eno skrb manj:). čeprav potem bi morala še dragega naučiti fotografirati za takrat ko boš ti na plesišču.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ni bila zmeda, ampak sem želela zavesti paparace. Zdaj si pa vse pokvaril!
    Na poroki pa nikoli ne bi želela biti glavna oz. edina fotografka, ker je to zelo, zelo odgovorno delo. No, to, da bi kao naj znal plesati, sem že slišala, nisem pa še preverila govoric. Boš jutri na Golovcu (Rožniku?) pokazal par korakov.

    LP
    Helena

    OdgovoriIzbriši