četrtek, 20. januar 2011

Ljubezen: Koliko zasebnosti prenese ljubezen?

Ena najbolj branih blogerk Irena Sirena je v Bizarki tedna napisala :

Nenehno se čudim temu, koliko ljudi obstaja, ki jim partnerji, sorodniki, prijatelji ali kdorkoli že, brskajo po mobitelih in mejlih. Če bi se kakšen fant to spravil delati meni, bi najprej dobil opozorilo pred kastracijo, drugič grem pa že po škarje.

Na to temo so na eni od nemških televizij pripravili zanimiv prispevek. O pravici do zasebnosti med (zakonskima) partnerjema so povprašali pravnike in odgovori so bili prav zanimivi:

1. Lahko partner s katerim ne živim v enem gospodinjstvu brska po mojem mobilnem telefonu, e-pošti, navadni pošti? Seveda ne, so si bili enotni ankterirani mimoidoči, pritrdili so jim tudi pravniki.

2. Lahko partner brska po mojih zasebnih sporočilih, če živiva skupaj? No, tukaj so bila mnenja že malo deljena, in nekateri mimoidoči so bili prepričani, da lahko (saj si ja vse deliva ...). Pa ni tako, so povedali pravniki; pregledovanje osebnih sporočil in pošte (v vseh oblikah) je zakonsko prepovedano.

3. Lahko partner prebira moja sporočila, če sva poročena? Tudi tukaj je odgovor negativen, tudi pisma, ki je naslovljen na vas, ne sme odpreti, ne glede na dolžino zakonskega (ali izvenzakonskega) stanu. Da o SMS in e-pošti ne govorimo!

Branje moževih e-sporočil ni dovoljeno, če za to nimate njegovega dovoljenja

Nimam pojma, kaj o pravici do zasebnosti pravi slovenska zakonodaja. Mogoče pa moj blog bere tudi kakšen pravnik, ki nam bo povedal, ali smo tudi po slovenski zakonodaji zaščiteni. Mislim, da smo, samo ne zavedamo se!

Kaj to v praksi pomeni? Ne odpiraj moževih pisem! To ni tako težko, na jih kar sam. Ne pregleduj klicev in SMS-ov na moževem telefonu. Tudi tega nisem nikoli počela, zato ne bo težko. Pri e-pismih pa je že malo težje, ker na svoj zasebni e-naslov dobiva tudi poslovna sporočila, ki se tičejo obeh. Če bi pa si ustvaril čisto zasebni e-naslov, bi ga morala pustiti pri miru. Uf, še dobro, da ne gleda takšnih oddaj ...

sreda, 19. januar 2011

Zdravje: Minerali za razkisanje - kdaj jih jemati?

Najučinkovitejši minerali za razkisanje so tisti v obliki citratov. Ne vplivajo na želodčno kislino, ker so najprej kisli in šele pri presnovi postanejo bazični (če bo kdo potreboval natančnejšo znanstveno pojasnilo, bom vprašala Dominika). Poleg tega vežejo nase trikrat več kislih presnovkov kot pa npr. soda bikarbona (ki tudi močno vpliva na pH želodčne kisline).

V želodcu moramo imeti kislo okolje, saj kisline pomorijo bakterije, viruse in parazite, ki jih zaužijemo s hrano. Višek želodčne kisline dejansko pomeni, da zaužijemo premalo mineralov. Torej črni Peter ni želodčna kislina, ampak naša, z minerali revna prehrana.

Že večkrat sem povedala, da samo s prehrano ne moremo razkisati. Pomagamo si lahko z bazičnimi minerali (prašek, tablete), z bazičnimi kopelmi in bazično prehrano (= polno mineralov). Ko jemljemo bazične minerale moramo upoštevati naslednja pravila:

- Bazičnih mineralov v obliki praška ne jemljemo med ali po jedi; kljub temu, da so v njem citrati, bi lahko vplival na presnavljanje hrane (s spremembo pH želodčne kisline). Lahko jih spijemo pred jedjo, saj bo bazični prašek hitreje prišel skozi prebarvni trakt kot hrana. Idealno pa je pitje v pavzah od enega do drugega obroka.

- Bazične tablete vedno jemljemo, ko ne jemo. Ne pred, med ali po obroku, ampak vsaj 45 minut po obroku ali 45 minut pred obrokom. Če se zjutraj zbudimo s kislim zadahom, jih lahko vzamemo takoj na tehče, seveda samo, če bomo zajtrkovali 45 minut kasneje. Tablete so zelo praktične, vendar jih moramo disciplinirano piti z dovolj vode. Npr. 4 tablete in najmanj pol litra vode.

Ko dojenček pride na svet je zanesljivo nezakisan. Potem pa se lahko takoj začne zakisati, najkasneje takrat, ko začne uživati trdo hrano. Nekateri otroci so že pri treh letih zakisani, da o desetletnikih ne govorimo. Kisline se lahko torej desetletja nabirajo v telesu, zato ne moremo pričakovati, da bomo razkisali v dveh ali treh mesecih.

Razkisanje ponavadi traja 9 do 12 mesecev, potek pa lahko spremljamo z indikatorji.

torek, 18. januar 2011

Zdravje: Nežna uporaba teflonske ponve

V Wikileaks smo lahko prebrali, da je nemška kanclerka kot teflon - na njo se nič ne prime. Ob tej priložnosti sem se spomnila, da je teflor v resnici strupen, samo, da se tega premalo zavedamo.

Na internetu obstaja kar nekaj člankov o škodljivosti teflona, še posebej, če ponve preveč segrejemo. Nekateri viri omenjajo 260, drugi 300 stopinj, ki jih na ne bi prekoračili - takrat se namreč začnejo sproščati strupeni plini, od katerih sta vsaj dva rakotvorna.

Kdaj pa dosežemo tako visoke temperature? Že pri pečenju palačink se nam hitro zgodi, da olje preveč segrejemo. Ko se iz ponve začne kaditi, smo zelo verjetno dosegli "strupeno" temperaturo, seveda pa je odvisno od točke dimljenja posameznega olja. Testa s kanarčkom vam ne bi priporočala; ti ljubki ptiči so namreč zelo občutljivi na slab zrak in že prenekateri je poginil med peko palačink (vir: internet).

Teflonsko ponev uporabljajmo nežno, da ne uničimo prevleke

Kako torej uporabljati teflonsko ponev?

Takoj, ko se olje segreje na ustrezno temperaturo, zmanjšamo moč kuhalne plošče. Teflonsko ponev takoj zavržemo, ko se pojavi ena globoka praska. Zato se splača kupiti malo boljšo ponev, ker so dražje dosti manj občutljive. Še en nasvet že nekaj časa prakticiram: takoj po uporabi v teflonsko ponev nalijem vodo. S tem znižam temperaturo in ostanki olja se na ponvi ne morejo segrevati (kar je tudi škodljivo zaradi transmaščobnih kislin).

Seveda se lahko odločimo za še bolj zdrav način priprave hrane - uporabimo litoželezno ponev. Ampak, takšne ponve so težke, na njih se prijemlje hrana ...

nedelja, 16. januar 2011

Izlet: "Dolenjska" Grmada

Toplotna inverzija nas je "prisilila", da smo se iz ljubljanske kotline odpeljali v hribe. Vsi smo si zaželeli čim manj vožnje, uro do dve vzpona, veliko sonca in dobro kosilo. Vse se nam je izpolnilo!

Zapuščali smo meglice in peljali proti soncu. Naš cilj je bil "dolenjska" Grmada.



Eni so se preobuli v gojzarje, vendar je bil vzpon možen tudi z navadnimi čevlji. Domačina, ki sta nas prijazno vodila do koče, sta povedala, da bi moralo bilo v tem letnem času še meter snega. Mene je pa bolj zanimalo, ali bodo na sonce prišle pogledat tudi lačne medvedke z mladiči.




 Tudi telohe smo našli ...

 ... in izredno veliko lovskih opazovalnic.

Pot na Grmado ni preveč strma, deloma po travnikih, deloma v gozdu, samo na markacije je potrebno biti pozoren (ali pa se na pete prilepiti prijaznim domačinom). 




Za popolnoma modro nebo smo bili očitno prenizko, vendar je bilo prijetno toplo. 




Takole izgleda na vrhu. Ponovila se je zgodba iz prejšnjega tedna (Gora Oljka), vendar v še hujši obliki: kosilo so dobili samo tisti, ki so ga predhodno naročili.  Bilo smo dovolj siti, da smo zmogli pot do avta in se odpravili v Velike Lašče na kosilo.


Oh, kako lepo je na soncu opazovati meglice v dolini!


petek, 14. januar 2011

Zdravje: Razkisanje telesa z bazično kopeljo - se res kaj zgodi?

Seveda nimam časa pisati bloga, če pa sem dvakrat na teden na treningu, zaključujem finance za leto 2010, pridno svetujem s feng shuijem in sodelujem pri nastajanju http://www.avita.si/.

Vseeno pa si dvakrat na teden pripravim bazično kopel in se za dve uri potopim v toplo vodo. Družbo mi dela knjiga in velik kozarec vode. V sredo pa sem si kopel popestrila z "znanstvenim" raziskovanjem. Nekateri izkušeni bazični kopalci namakalci namreč trdijo, da ima voda na koncu kopanja nižjo pH vrednost, kot na začetku. Razlika nastane zaradi razkisanja: kisline iz telesa reagirajo z bazično vodo in pH se zniža.

Bazične kopeli prinašajo toliko koristi, vendar se jih še večina ljudi ne zaveda

V moževi omari sem odkrila elektronski pH-meter, ki meri pH na dve decimalki natančno, zraven pa še temperaturo. Mimogrede: moja idealna temperatura vode za bazično kopel je 40,5 stopinje, sem ugotovila. Pri poskusu me je tudi zanimalo, ali so tri jedilne žlice bazične soli, kot piše na etiketi, dovolj za velikost moje kadi (je čisto standardne velikosti).

Naredila sem štiri meritve:

1. Čista voda, brez primesi
- 7,44 pH
- 44 stopinj

2. V vodo sem dala 3 jedilne žlice bazične soli
- 9,00 pH
- 43 stopinj

3. Dotočila sem hladno vodo
- 8,70 pH
- 40,6 stopinj

4. Po končanem dveurnem namakanju
- 8,70 pH
- 34,3 stopinje

Komentar:
Ko sem ugotovila, da se pH ni nič spremenil, me je Dominik opozoril, da je pH tekočin zelo odvisen od njihove temperature. Pogledal je v različne tabele, ki jih ima, in ugotovil, da se je pH v mojem primeru spremenil za 0,17 pH. Ko sem še povesila nos zaradi majhne razlike, me je pomiril, da je pa to kar veliko!

Ugotovitve:
Za mojo kad je doza čisto pravilna, priporočen začetni pH mora biti okrog 8,5. Voda se je sicer ohladila na 34 stopinj, vendar me ni nič zeblo, saj je naša kopalnica majhna in topla. Če bi dotočila vodo, bi morala obvezno dodati tudi bazično sol, da bi dobila ustrezen pH in ves čas trajanja kopeli intenzivno razkisala.