Prejšnji teden sem se optimistično odpravila v Merkur kupit lopato za sneg. Ha, ha ... Sem pa kupila vrečke za smeti in na pultu z info materialom našla brezplačno revijo Varčujem z energijo. Poleg vseh ostalih člankov, ki jih pričakuješ v takšni reviji, sem našla tudi članek o virtualni vodi. Le kaj je to?
To je tista voda, ki je bila porabljena za namakanje, pitje ali v tehnološkem postopku za izdelavo določenega proizvoda in ob nakupu ni vidna.
V gospodinjstvih porabimo zelo malo vode v primerjavi z virtualno vodo (nekje sem prebrala da od 3 do 5 %). Zato je logično, da lahko največ prihrankov dosežemo pri virtualni vodi. Ja, na to pa mi, potrošniki, ne moremo vplivati, boste rekli. Kako naj npr. Kolinsko ali Ljubljanske mlekarne prisilimo k varčnosti? O ja, lahko.
Države, ki izvažajo izdelke z nizkim deležem virtualne vode, ščitijo svoje vodne vire. V članku piše, da smo Slovenci na lestvici držav, ki so vodno samozadostne od 20 do 50%, v skupini z Alžirijo, Omanom, Savdsko Arabijo in Švico. Zanimivo je to, da se med 100% samozadostnimi državami nahajajo Madžarska, Grčija in Hrvaška.
Pa si poglejmo, koliko virtualne vode potrebujemo za pridelavo ali proizvodnjo nekaterih dobrin:
- 1 kilogram žita: 1500 kg vode
- 1 kilogram sira: 5000 kg vode
- 1 kilogram govedine: 16.000 kg vode
- 2 MB čipa: 32 kg vode
- 1 skodelica kave: 140 kg vode
- 1 liter mleka: 1000 kg vode
- 1 par čevljev: 8000 kg vode
- 1 list iz tiskalnika: 10 kg
- 1 bombažne kavbojke: 10.000 kg vode
- 1 avto srednjega razreda: 500.000 kg vode
Za proizvodnjo hrane, ki jo človek poje v razvitem svetu v enem dnevu, pa potrebujemo 3000 kg vode.
Zadovoljna kravica na azorskem otoku Flores
Tudi, če na življenjski stil in prehranjevanje gledamo z vidika virtualne vode, ugotovimo, da ja prehrana z veliko sezonske, lokalne zelenjave in sadja in z malo mesa, najbolj ekološka. O strupenih kavbojkah in porabi vode sem pisala zadnjič v blogu, to me ni presenetilo. Mogoče me je najbolj podatek o porabi virtualne vode za eno skodelico kave in list iz tiskalnika. Kave ne pijem (razen pri klistiranju), pri tiskanju na papir pa bom še bolj varčevala.
Kako poceni mora biti voda v Sloveniji, si lahko izračunamo na takšen način:
Recimo, da kilogram sira stane 10 EUR (v akcijah ga dobite celo za 5 EUR, sem videla na TV). Za to potrebujejo približno 15 litrov mleka in 5000 litrov vode. Ker je 10 EUR maloprodajna cena, je po odbitku marže, davkov, plač, amortizacijskih stroškov ... proizvodna cena okrog 5 EUR. V teh 5 EUR je pokritih 15 litrov mleka (0dkupna cena za mleko je 0,35 EUR za 1 liter, kar je že 5,25 EUR!) in virtualna voda. Kaj lahko iz tega sklepamo? Voda je v Sloveniji zastonj!
Predvidevam, da so v izračunu za sir upoštevali virtualno vodo, ki odpade na kravo mlekarico oz, njrno prehrano. Vendar je, po moje, sklep še vedno enak: voda v Sloveniji je prepoceni.
Kako lahko proizvajalce in predelovalce prisilimo k večji varčnosti? Tako, da ne kupujemo energetsko in vodno potratnih izdelkov. In da kupujemo predvsem lokalne izdelke, ki pridejo k nam po čim krajši poti.
Še več člankov o virtualni vodi:
Za zdravje, Večer, Dnevnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar