Prazniki: Razmišljanje o darovih

Tale članek o darovih (in darilih) sem našla na http://www.mavrica.net/:

Opis in zdravilnost

Bistvo resničnosti je darovanje: v dar smo dobili svoje življenje in zmožnosti, največji dar slehernega dne je sama resničnost z možnostmi in nalogami, ki nam jih daje. Glavne stvari so nam podarjene; šele z darovi, ki smo jih nezasluženo dobili, si s svojim delom prislužimo končni rezultat.

Darovi se ne dajo izsiliti. Prava drža svobodnega in zavestnega človeka je odprtost duha, da jih zaznava in nanje s hvaležnostjo in sodelovanjem odgovarja. Neki vzhodni pesnik pravi: "Življenje nam je darovano, zaslužimo ga tako, da ga sami darujemo".

Takšno gledanje na bistvo človeškega življenja imajo vsa velika duhovna izročila Vzhoda in Zahoda. Današnja zahodna civilizacija se je od njega precej oddaljila. Ljudje imajo pred očmi tiste reči, ki jih lahko kupijo ali naredijo. V primerjavi z velikimi darovi življenja so to pravzaprav malenkosti. Tako se sodobni človek naglo in samozadostno vrti okrog malenkosti, velike resnice življenja pa pogosto izgubi izpred oči.

Naša darila so izraz konkretne ljubezni in pozornosti do človeka, ki ga obdarujemo. Njihov pravi temelj je pravkar opisano doživljanje sebe. Samo na njem so naša darila pristno obdarovanje iz srca, naše sprejemanje daril pa preveva hvaležna radost. Ob tako podarjenem in dobljenem darilu se darovalec in obdarovanec med seboj srečata v človeški globini in vsak izmed njiju se sreča z darežljivo skrivnostjo življenja, tako da sta oba srečna.

Nasveti

● Darila ob obiskih pri sorodnikih, prijateljih, bolniku... naj bodo skromna in prisrčna, da jim ne bodo zbujala občutka, da so zanje nekaj dolžni (glej Obiskovanje, Gostoljubnost).
● Ne pozabljajmo na osebne in družinske praznike bližnjih sorodnikov in prijateljev.
● Kdor ima čut in spretnost, zna presenetiti z darilom, ki ga je sam izdelal in pripravil. Vsekakor mora imeti vsako darilo osebni pečat tistega, ki ga daje, in biti mora umerjeno "na kožo" tistega, ki mu je namenjeno.
● Odločilnejše pri obdarovanju je, kako daješ darilo, kakor pa to, kaj in koliko daš. Ne malomeščansko: da se pokažeš, da si na nivoju, temveč kot človek človeku. Materialna dobrina, ki jo daješ, je predvsem simbol, ki vaju še tesneje povezuje.
● Če smo obdarovani, sprejmimo dar z veseljem. Olika veleva, da ga pogledamo vpričo darovalca. Prisrčno se zahvalimo in pokažimo, da nam odnos darovalca in njegova pozornost veliko pomeni. Ni pa vljudno, če se darila branimo, ali celo damo vedeti, da to stvar že imamo.
● Človek mora imeti tako rekoč "v krvi" občutek in navado, da redno obdaruje ljudi, ki so v potrebi in stiski (glej Pomoč).
● Otroke obdarimo za njihov god, rojstni dan, Miklavža, ob vrnitvi z večjega potovanja... z majhnimi darovi, da jih razveselimo, ne pa razvajamo.
● Večja darila, na primer ob poroki ali za doto, pripravimo praktično, vendar s tako prisrčnostjo, da bodo imela čar osrečujočega darila, ne bahave vzvišenosti. Z druge strani pa je težko zadeti pravo darilo, saj se neredko zgodi, da novoporočenca dobita po več enakih daril. Praktična rešitev so darilni boni dobro založenih blagovnic v povezavi s prisrčnim osebnim darilcem, tako da si potem sama izbereta tisto, kar najbolj potrebujeta.
● Ostareli starši mnogokrat skušajo dati vse, kar vedo in znajo, samostojnim, morda premožnim otrokom. Zavračanje teh izrazov njihove ljubeče dobrote jih prizadene, vse sprejemati od njih kot samoumevno pa zmorejo le razvajeni sebičneži, narkomani in drugače brezčutni "otroci".
● Rože, ki cveto nepreračunljivo za vsakogar, ki jih z veseljem pogleda, sodijo s svojo lepoto in simboliko k darilu. Tudi same so, kot drobna pozornost, lahko lepo darilo.

Avtor: dr. Jože Ramovš, www.inst-antonatrstenjaka.si/kdosmo.html (odlomek iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 2.)

Priporočljivo branje >> Moč prijaznosti - Nepričakovane koristi sočutnega življenja