torek, 08. december 2009

Potovanje: Od Portoroža do Pirana in nazaj

V nedeljo sva z Dominikom ugotovila, da bo v Ljubljani cel dan megleno in da nujno potrebujeva dozo sončnih žarkov. No, pa se odpeljiva na morje, sva sklenila. Ker sva bila malo pozna, sva se odločila za standardno turo ob obali - "Od Portoroža do Pirana in nazaj".

Sonce v Portorožu ni bilo radoradno, sva pa vseeno uživala.


Še vedno se navdušujem nad travami, zato jih fotografiram na vsakem izletu. Komaj čakam, da bova šla v ZDA, domovino (okrasnih) trav ...


Nerjaveče jeklo je odpornejše na korozijo, kar s pridom izkoriščajo novodobni ribiči.


Ne vem, zakaj mi je bil ta mostiček tako simpatičen. Mogoče zato, ker me je kot "goljufiva kača" vabil do čolna in na izlet v neznano. Recimo, v Benetke.


Strašno rada fotografiram kamne, vendar mi uspe bolj malo posnetkov. Kamni (element zemlja) so ob morju nujno potrebna protiutež elementu voda.


Gladina morja je bila izredno mirna. Moj spremljevalec je komentiral, da je kot v filmih, ko simulirajo vodo s svetlečo folijo.


Pri tem posnetku je močno pihalo (jasno, samo na tem mestu), zato je malo stresen. Všeč mi je bila barvna listov z modrim ozadjem.


Bršljani so moja druga (rastlinska) obsesija. Ne morem se jih naveličati gledati in fotografirati. No, imam jih še kar nekaj na zalogi: bambusi, fuksije, heuhere, praproti ...


Še ena trava ... To fotografijo sem barvno obdelala (ampak, samo tole!). Dodala sem malo modre in rdeče. Uf, uf, mogoče je rdeče res preveč.


Oh, ah, kakšen nostalgičen motiv. Daljni kraji, robate mornarjeve roke, vonj po morju, morska bolezen ...


Pogled na Piran - večina ljudi, ki sva jih srečala, so bili italijanski turisti. Dve vprašanji: kje so Slovenci in zakaj hodijo Italijani gledat naše morje?


V Piran nisva šla, ampak sva se obrnila. Nekateri so zaljubljeni v to mesto, mene pa ne navdušuje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar