Velikonočni prazniki: Madžarska, orhideje in tradicionalni zajtrk.

V teh dneh spoznavam, kako težko je pisati dober spletni dnevnik. Če bi vas želela sproti obveščati o zanimivih novicah, bi morala na dopust vzeti prenosni računalnik. Vendar še nisem tako "obsedena" s tehniko, zato Greeny (tako ljubkovalno kličem moj zeleni prenosnik) ostaja doma.

Kaj se je dogajalo v zadnjih dneh:

Z mamo in njeno prijateljico smo se odpravili na nakup v Lenti, vendar nismo našli ničesar primernega (iskal se je poletni kostim), zato smo večino forintov prinesli nazaj domov. Tekstilni izdelki iz bombaža so zelo redki, prodaja se sintetika in nizke cene. Pojedli smo kosilo za 2,6 EUR; upam, da bom hitro pozabila na jedi, ki so nam jih postregli (= vse iz zmrzovalnika in vrečk). Avstrijci pa so navdušeni nad takšnimi cenami (tudi tekstila in ostalih potrebščin), zato vas v trgovinah velikokrat raje postrežejo v nemščini, kot pa v slovenščini.

Domov nismo šli direktno, temveč čez Dobrovnik in si ogledali orhideje. Na poti smo v krožišču zagledali veliko jajce, ki je odlično popestrilo promet v vasi.


V vrtnariji z orhidejami imajo tudi rastlinjak z bananami, ananasom in drugimi tropskimi rastlinami, vendar nismo bili preveč zadovoljni z oskrbo. Vidne so poškodbe zaradi pretrde vode, bilo je pa tudi veliko škodljivcev.




Kdo ugane, kaj je to? To je ostanek solatnega krožnika - igra soka rdeče pese in dobrega bučnega olja v gostilni Zorko (Boreci, Križevci pri Ljutomeru).

Seveda smo se za velikonočni zajtrk pregrešili in pojedli tradicionalne jedi. Hren je bil pekoč, kot se spodobi, klobase in jajca od tete, največ pa smo pojedli puranje šunke. Mama nam je tokrat prizanesla z "njeno" mešanico čaja in vina, zato smo zraven pili sveže stisnjeni zelenjavni sok.

Prazniki so se končali delovno - malo na vrtu in za računalnikom, poleg standardnega programa pranja perila in kuhanja.

Veste kaj sem pravkar opazila: nekaj dni nisem pisala, pa sem že težje izbirala besede. Mogoče pa je enostavno tak dan, se tolažim.