ponedeljek, 22. januar 2018

Alma Karlin in obisk v Celju

Vikend je minil v duhu Alme Karlin. V soboto sem ujela predzadnji dan razstave v CD o tej pogumni popotnici, pisateljici, raziskovalki, teozofinji, poliglotki ... Razstava je bila solidno narejena, z nekaj zelo navdihujočimi prikazi njenega življenja.

Res je žalostno, kako spregledana je bila - in je še vedno. Ko iščemo Slovenke, ki so dosegle nekaj velikega v naši zgodovini, se le malokdo (z mano vred) spomni na Almo Karlin.

Je pa bila Alma res posebna oseba, tako v pozitivnem, kot negativnem smislu.

V nedeljo sem bila v Celju, na obisku pri sorodnikih, in tam zopet naletela na Almo Karlin. Če je bila res tako majhna, kot jo prikazuje kip v središču mesta, potem me ne čudi, da je na svojih potovanjih doživela toliko negativnih izkušenj z moškimi (od umora, poskusov posilstva, ropov, izsiljevanj ...).

Tudi s tega stališča, da je čisto sama in samostojna osem let potovala po svetu, je Alma Karlin velika ženska. Kljub ogromni količini člankov, ki jih je na poti napisala za različne časopise, je bila na potovanju velikokrat brez denarja. Nekaj let po potovanju ji je dobro šlo, potem pa je zaradi 2. svetovne vojne zopet ostala brez dohodkov.

Po vojni je bila v nemilosti pri aktualni oblasti, kljub jasnim protihitlerjevskim stališčem že pred začetkom vojne. Gestapo jo je tudi zaprl in nameraval poslati v Dachau.

Alma je zame dokaz, da lahko posebni ljudje izredno veliko dosežejo, pa tudi, da jim lahko ravno ta posebnost povzroči veliko težav in gorja. Celjani je dolgo niso razumeli in upam, da bodo svoj dolg do nje poplačali.

Ob naslednji priliki bom obiskala še njeno hišo, kjer je do smrti živela s prijateljico Theo. O tem, ali sta bili tudi intimni prijateljici, ni veliko znano. Poznavalci menijo, da sta bili samo posebni prijateljici, v dobrih in hudih časih.





Zelo zanimiva kavarna - toplo priporočam.


Okrasje na fasadi, iz socialističnih časov.




Alma Karlin, pripravljena na odhod.



Obisk Celja sem seveda povezala tudi z ogledom gradu - bolje rečeno, razvalin. Na celjskem gradu se trudijo, da bi tisto, kar je ostalo od nekoč mogočnega srednjeveškega gradu, naredili čim bolj privlačno. To je pohvalno, lahko bi pa se še malo bolj.





Pogled z gradu, na sotočje Save in Voglajne. Tudi s stališča feng shuija je to izredno zanimiv pogled.

ponedeljek, 15. januar 2018

Ali je je v partnerstvu potrebna skupna vizija?

No, tudi mene je prejšnji teden doletela rahla gripa. Prav dobro sem jo odnesla, saj je trajala kratko in milo. Je pa zanimivo, kako že nekaj dni prej občutimo znake (telesa), pa jih ne slišimo. Med čakanjem, kdaj bo telo opravilo z virusi, sem brala in razmišljala.

Slutim, da bo leto 2018 zame kar pomembno, zato poskušam na najrazličnejše načine kontrolirati dogajanja v naslednjih mesecih - kar je pa nemogoče. Preigravanje scenarijev (kaj bo, če bo) in mrzlično iskanje rešitev na probleme, ki jih še sploh ni, je zapravljanje časa. Treba je samo zaupati vase (na vse situacije se bom pravilno odzvala) in vesolju (vse ima svoj namen).

Na FB nemškega govorca in avtorja Veita Lindaua sem našla zanimivo misel o partnerstvu. Takole sem jo čim bolj smiselno prevedla:

Partnerske zveze se ne končajo zaradi različnosti partnerjev, ampak ker nimajo definiranega višjega namen za skupno življenje. Najmočnejša osnova za dolgoročno in živo partnerstvo je skupna vizija, ki je višja od potreb dveh egov. Vizija mora biti iskreno zaželena od obeh src. Takrat ti podari moč, da razlike v značajih ali potrebah ne vidiš kot oviro, ampak jih častiš kot obogatitev. 

O tem, ali par potrebuje skupno vizijo, sva včeraj debatirala z mojim dragim. Poudarek je bil na starosti para. Ko smo (bili) mladi, je skupnih vizij veliko in pridejo same od sebe: skupno življenje, poroka, otroci, nakup stanovanja, potovanja ...


Veliko terapevtov je mnenja, da je prav pomanjkanje skupnih ciljev (okrog 35 - 40 leta) vzrok za ločitve. Cilji v službi so bolj ali manj doseženi, stanovanje kupljeno, otroci dokaj samostojni, časa za potovanje pa tako ni.

Kaj pa sedaj? Kaj naju povezuje in navdihuje kot PAR? Po navadi si poiščeta različne, ločene navdihe in kmalu stojita vsak na svojem obrežju reke in si nimate več kaj za povedati.

Kakšne skupne vizije (cilje) si pa naj poišče par, ki je star 45 - 50 let? Jih sploh potrebuje?

Mislim, da jih potrebuje vsak par in da je že samo iskanje vizije pomemben proces. Kajti, pri tem je potrebno biti zelo iskren in delovati s srcem. Vsako taktiziranje, pretvarjanje in laganje (tudi do sebe) ne prinese ničesar dobrega.

ponedeljek, 08. januar 2018

Kako uspešno preživeti januar 2018

To leto pa se je začelo zelo udarno. Kar nekaj ljudi me je spraševalo, ali bo celo leto tako naporno, kot so bili prvi delovni dnevi. Hmmm, kaj naj rečem? Mislim, da bodo. Bodo pa tudi počasnejši trenutki, ko bo pes, vladar kitajskega leta 2018, spal. Ampak, januarja bomo najprej trdo delali.

Pripravila sem prognozo za januar 2018. Že po barvah pod pismenkami se vidi, da imamo ta mesec veliko zemlje z malo vode. Vladala nam bo hladna zemlja. Vol je zelo delaven, veliko prenese, pa tudi pes ni od muh, še posebej zemeljski pes velja za garača. Zato bomo v januarju 2018 predvsem delali.

Hladna zemeljska energija ne ugaja vsakomur - zopet imamo ekstremno energijsko stanje, kot nekatere mesece preteklega leta - zato bodo nekateri malo manj delali, čeprav bi morali. Enostavno ne bodo zmogli, ker energije zanje niso prave. Zato je treba v januarju samo ohraniti mirne živce in se z delom (aktivnostmi) utrujati toliko, koliko zmoremo.

Vol je tudi odkrita in brezkompromisna žival, zato bomo v januarju velikokrat slišali resnico, ki bo pošteno zabolela. Ker imamo v energijski mesečni situaciji tudi nekaj vode (indirektnost), bodo ta sporočila mogoče malo manj odkritosrčna in jo bomo odnesli z manjšimi praskami. Mogoče!

Vol nas bo podpiral tudi, da bomo stali za tistim, kar nam je pomembno. Za novosti pa ne bomo odprti, raje se bomo držali preverjenih poti, načinov, navad. Z hujšanjem torej slabo kaže ...

Bomo pa prežali na priložnosti. Če bodo prestale preizkus (uporabnost, delovanje), jih bomo zagrabili.

Sem že omenila, da vol zelo rad seksa? Ne? No, sedaj veste.


četrtek, 04. januar 2018

Pa začnimo v 2018!

Moja prva objava v 2018! Vsi smo čez božično-novoletne praznike delali nekakšne analize (za nazaj) in načrtovali (za naprej), pa če to priznamo, ali ne. Eni so res pravi mojstri analiz in po malem jih zavidam. Če bi morala sama izpostaviti tri najboljše dogodke v letu 2017, bi bil seznam takšen:

1. Tri daljša potovanja z dragim (Majorka, Nizozemska, Rim).
2. Popolna prenova spletne trgovine Avita.
3. Izboljšanje zdravja.

Bilo je še nekaj drugih zadev, ki niso tako zelo pomembne, ali pa niso za javnost. Vse so me preoblikovale in naredile boljšo. Ja, mislim, da sem danes boljši človek kot v letu 2016. To pa je najbolj pomembno, a ne?

Seveda že načrtujem za leto 2018. Zaenkrat sem si označila retrogradni Merkur, ker res vpliva name in ga moram upoštevati. Takrat je najbolje, da sem doma. Pika.

Med prazniki sem si napisala poslovne in zasebne cilje, zdaj pa jih moram samo še razporediti po koledarju. Krasni projekti me čakajo!

Za Silvestrovo sem preživela pet lepih dni v meni zelo ljubem Weissensee. Bilo je sonce, sneg, megla, oblaki ... Bilo je lepo. Tukaj je nekaj fotografij (samo poravnala sem jih, ker so bile vse neravne - posledica dejstva, da sem skoraj vse naredila z balkona, pomanjkljivo oblečena, zato me je zeblo).

Prihod na Weissensee, 27. 12. 2017 popoldne: Kje je sneg? Kje je sonce? Potem pa je proti večeru začelo snežiti in do jutra je zapadlo 30 - 35 cm novega snega. Kakšne velike snežinke so padale, celo domačini so se čudili!



Naslednje jutro, 28. 12. 2017 smo se zjutraj zbudili v takšen prizor:



Na vsak način sem želela fotografirati zasneženo teraso, pa me je lastnik penziona prehitel s čiščenjem.

Sončni žarki so nas razvajali 29. 12. 2017. 



30. 12. 2017 je bilo oblačno in turobno. 


Jupiiii, 31. 12. 2017 so napovedali topel, sončen dan in res je bilo tako.



Večerno sonce in meglice nad jezerom.



Zadnja fotografija z Weissensee, 1. 1. 2018, pred odhodom. Na poti domov je že začelo snežiti in tisti dan okrog jezera zapadlo več kot 30 cm snega. Prihod v deževno in blatno Ljubljano je bil prav depresiven.