Dejstva o fascijah oziroma vezivnem tkivu

Živa Olup mi je poslala zelo dober povzetek o vezivnih tkivih oz. fascijah. Od kar poznam rolfing, vem, kako pomembne so fascije. Živa se je, poleg pilatesa, specializirala za trening fascij. Pravi, da se fascije zlepijo in ne opravljajo več svojih funkcij. S pravilno vadbo se jih da "odlepiti".

Nepravilna drža, bolečine zaradi športa ali dela (npr. pri glasbenikih, frizerjih, nogometaših) so velikokrat posledica prekratkih fascij. Vezivno tkivo se na eni strani roke podaljša, na drugi je prekratko (npr. pri violinistih). Pri sklonjeni drži so hrbtne fascije predolge, sprednje pa prekratke.

Nič ne pomaga, če se pri takšnih težavah ukvarjamo samo z mišicami in sklepi (kot pri fizioterapiji). Vezivna tkiva so tista, ki nosijo skelet, zato so odločilna pri zdravljenju poškodb, bolečin, deformacij.

Živa je napisala takole:

Za boljše razumevanje kaj je fascija in kakšne so njene lastnosti, vam pošiljam spodnjo povezavo. Za tiste, ki nimate časa, pa vam pošiljam povzetek le-tega:

http://www.ideafit.com/fitness-library/eight-fascinating-facts-about-fascia

Osem dejstev o fasciji:

1. Fascija ali vezivno tkivo/ovojnica obdaja naše notranje organe, mišice, sklepe, kosti in živčna vlakna.
2. Fascija zaradi svoje viskoelastičnosti pripomore pri zaščiti posamezne mišice, sklepa ali kosti in služi kot prevodnik sil iz določenega dela telesa na celo telo.
3. Fascijo lahko preoblikujemo, kar je lahko dobro (s pravilnim treningom vplivamo na izboljšavo telesne drže in biomehanike) ali pa tudi slabo (v primeu npr. dolgotrajnega napačnega sedenja).
4. Fascija ima samoobnovitveno lastnost.
5. Fascija se lahko tako kot mišice krči in komunicira s centralnim živčnim sistemom.
6. Fascija ima desetkrat več proprioceptorjev kot mišica. Propriocepcija - sposobnost telesa, da prenese občutek položaja sklepa, interpretira določeno informacijo v centralni živčni sistem, tako da omogoči ustrezno izvajanje giba in vzdrževanje drže.
7. Čustva so del fizičnega telesa in potujejo po mreži vezivnega tkiva oziroma fascije. Naše počutje je ‘vtisnjeno in shranjeno’ v vezivnem tkivu. Fascija lahko postane toga in manj prožna kadar je človek depresiven in zaskrbljen. Razpoloženje tako vpliva na držo, gib in propriocepcijo.
8. Fascija povezuje vse dele telesa skozi mnoge plasti, ki se medsebojno prepletajo, zato pri miofascijalnem treningu vključujemo v vadbo celo telo (mišice, živce, sklepe, kosti).

Še dve sliki za boljšo predstavo:

Avtorica prispevka:

Živa Olup
STUDIO ŽIVA
Tržaška 76
1000 Ljubljana

info@studio-ziva.com
+386 41 775 773 

Ideje iz moje kuhinje

Spadam med kuharice, ki nikoli niso brez ideje, kaj skuhati. Najraje imam "hladilniški" izziv - ko je treba iz surovin, ki so v hladilniku, skuhati obrok. Rada tudi odkrivam nove recepte in živila. Ker cel kup živil ne morem jesti, se kulinarično igram z različnimi kuharskimi tehnikami ali začimbami.

Večino obrokov pripravim hitro in s čim manj kompliciranja. Za vsak obrok sem porabila 30 minut. Za fotografiranje sem porabila 3 sekunde.

Tako sem v soboto pripravila:

- basmati riž (kuhan s soljo in muškatnim oreškom),
- popečen brokoli s sezamom in sojino omako,
- popečeno zelenjava kot je čebula, por, koromač, korenje (če bi ji dodala ingver, bi se popolnoma ujemala z brokolijem in rižem, tako pa se je samo delno).

Brokoli sem na takšen način naredila prvič in bil je božanski. To, da se je na eni strani popekel do črnega, mu ni čisto nič škodilo. Obvezen dodatek je sojina omaka, ki jo uporabite šele na krožniku.

Zelo hiter in okusen veganski obrok: riž, popečena zelenjava in brokoli.

V nedeljo pa si je dragi zaželel "tisto dobro paradižnikovo omako", zraven pa krompir. Na krožniku je bilo:

- kuhan krompir (dodala sem rožmarinovo vejico, ker sem si cel obrok zamislila z mediteransko noto),
- paradižnikova omaka (čebula, česen, paradižnikovi koščki, kapre in olive - te dodaste šele na koncu, da jed ne zagreni, od začimb pa origano),
- koščki piščančjih prsi, prej mariniranih s "hariso" - imam suho mešanico te tunizijske začimbne mešanice, ki jo potresem po mesu in pustim stati vsaj 15 minut.

Zaradi dodatkov (kaper, oliv, harise, rožmarina, origana) se je na mojem krožniku začutilo Sredozemlje.

Dobro jutro, sneg!

Že od petka se je čutilo, da prihaja sneg. Najprej smo vohali vlago, nato pa tisti značilni zrak, ki napoveduje sneg. V nedeljo zjutraj smo se v Ljubljani (in skoraj po celi Sloveniji) zbudili v belo jutro. Kar dobro je delo, priznam.

Hitro sem šla po fotoaparat in naredila nekaj fotografij - preden bi sneg skopnel. Ko tole pišem, 6 ur kasneje, ni o snegu ne duha ne sluha.

Danes je prva adventna nedelja in božično-novoletni (trgovski) cirkus se lahko tudi uradno začne. Čisto nič mi ni všeč.

Privlačen za mačke

Ljudje se delimo na dve skupini: ljubitelje mačk ali psov. Vmesnih skupin skoraj ni, vedno imamo raje mačke ali pse, obstajajo pa izjeme. Moj partner je pravi magnet za živali - za pse in mačke.

Zelo čudna mačka moje sestre, ki mene v vseh teh letih niti povohala ni, se je po začetnem, nekajminutnem  smukanju okrog mize ciljno odpravila do noge mojega partnerja in se podrgnila. Večkrat. Vsi smo bili šokirani!

Mačke so pri partnerju imeli tudi na vikendu in lepo mi je poslušati zgodbice o mačjih dogodivščinah. Kako je ena kotila v hiši, kako je eno kopal ali napudral, ker je bila bolna.

Zadnjič ga je na Lisco spremljal popolnoma neznan kuža! Seveda je bil prijazen, pa tako mehek kožuh je imel, pa ... Čeprav ve, da imam rada pse, mi redno poroča, kje je kakšnega srečal in božal. Grrr ... Močno se bojim, da bi mi MOJ pes kmalu obrnil hrbet in postal NJEGOV.

Da še bolje preverim njegovo privlačnost za mačke, sem ga v nedeljo odpeljala v Cat Caffe v Ljubljani. Imajo 7 mačk, različnih pasem in značajev, stare so dve do tri leta. Ena je spala v škatli nad našimi glavami, druga v škatli na tleh (ven pa je gledal njen košati rep). Dve sta spali na stolu, ena v naročju obiskovalca, ena je ves čas iskala pozornost natakarice, ena pa je divjala po kavarni. Ta zadnji muc, Nike, je bil res živahen. Sprehajal se je po mizah, skakal na stole, se podil po tleh ... Črni hiperaktivnež.

Ni minilo 5 minut in že je pristal na nogi obiskovalca, se ugnezdil v njegovem naročju ter zaspal. Saj si lahko mislite, kdo je to bil. Na žalost sva bila oba brez telefona, drugače bi naredila nekaj fotografij. Hiperaktiven Nike je ubral zanimivo taktiko, se vidi, da ima izkušnje z obiskovalci. Najprej je prišel na najino mizo in pil vodo iz mojega (!) kozarca. Potem je skočil na partnerjevi bedri in počakal, kaj se bo zgodilo. Ker se ni zgodilo nič, se je previdno spustil še nižje.

Ko sta ga objeli dve, očitno za mačke magični dlani, je bil v nebesih. Malo se je še trudil ostati buden, ampak ni šlo - energija šepetalca mačkov je naredila svoje. Po pol ure krepčilne spanca je moral oditi. Hja, moški se med sabo znajo zmeniti, kdaj je dovolj.

Jesenske rožice v novembru

Ko tole pišem, naš murgelski vrt, kjer delamo, prekriva več centimetrov mokrega snega. Kot da bi slutila, kaj nas čaka, sem se včeraj po vrtu odpravila s fotoaparatom in poslikala stanje. Nisem mogla nehati - tako fotogenične so jesenske rožice. Zanalašč sem dokumentirala tudi "umirajoče" rastline, saj je tudi to del narave. Tako, dragi roželjubci, sprehodite se med našimi rožicami in uživajte tudi vi:

Rumene viseče mačehe so potrojile svojo velikost. Že sedaj so lepe, kaj bo šele spomladi, ko se bodo oblikovale v rumene kaskade.

Takole se obarva zeleno listni ruj.

Največja skleda je posajena načrtno, tri manjše v ozadju pa iz "ostankov" - rožic, ki sem jih preveč kupila, ali pa so ostale od lanske sezone.

To pa je zasaditev pred mojim oknom. Ker je pod streho, me bo celo zimo razveseljevala.

Takšno barvno veselje pa imamo pred hišo. 

Žabec se skriva med hostami. Čeprav je pod streho, bo šel prezimovat v vrtno lopo.

Krizanteme kraljujejo na mizi. Upam, da bodo še dolgo kljubovale mrazu ...

Ker mi še ni bilo dovolj, sem se lotila fotografiranja detajlov.

Ugotovila sem, da te hebe ne smem posaditi na pred padavinami nezaščiteno mesto, ker zgnijejo.

Trije v vrsto

Šaši so v jesensko-zimskih zasaditvah skoraj nepogrešljivi.

Za konec pa rdeče listni ruj, ki sem ga osvetlila z bliskavico.