Na bučariji - kako fotografirati

Na bučarijo, ki je v začetku septembra potekala v vasi Stara cesta blizu Ljutomera, sem vzela samo kompaktni fotoaparat. Vedela sem, da bi bilo nevljudno do spremljevalcev, če bi preveč časa zapravljala z nastavitvami na bolj "resnem" fotoaparatu. Nekaj fotografij ni uspelo, je pa jih ostalo dovolj za spomine.

Pri pregledovanju fotografij sem opazila, da sem naredila tri podobne, samo z različnimi postavitvami. Nisem strokovnjak za fotografijo, vendar bom napisala nekaj komentarjev, ki vam bodo mogoče koristili, ko boste vi fotografirali ali izbirali fotografije za objavo na blogu ali fb.

Fotografirala sem s potke, ker je bil travnik razmočen in blaten. Moj fotoaparat nima večjega zuma. Takoj sem videla, da je slika neuporabna: preveč detajlov, napačna kompozicija.

Ko sem le žrtvovala čiste čevlje in se sprehodila med razstavljenimi bučami, je nastala takšna slika. Cel kup izboljšav je še možnih, vendar je glavni nauk, da je velikokrat manj več - fotografija ne sme biti natrpana.

Moja prijateljica Branka je z veseljem pozirala, celo njena obleka je bila barvno umirjena, da je oranžna buča lahko igrala vodilno vlogo. Vseeno so nam fotografije z ljudmi najbolj všeč, pogosteje jih opazimo kot tiste s predmeti. Nauk: vsak je na fotografiji lahko lep, če je fotograf dovolj dober. 

Najpogostejša napaka fotografskih amaterjev pa je, da fotografirajo proti soncu in je obraz/glavni motiv v senci. Fotografiranje je svetloba, zato naj bo motiv enakomerno osvetljen in lepo viden. Tako boste izboljšali najmanj 50% fotografij.

Kako preživeti drugo polovico leta

Preden nadaljujete z branjem, se za trenutek zamislite nad dogajanji v letošnjem letu. Kaj jim je skupno?

Moje mnenje je, da jim je skupna hitrost - vse se dogaja hitro, intenzivno, aktivno. Se strinjate?

Namigujem na kitajsko leto, ki mu vlada konj. Uf, kako letos dirka, saj je v znamenju lesa, ki močno kuri njegov ogenj. Priznam, letošnje leto je zanimivo, vendar zame zelo naporno. Ogenj mi čisto nič ne koristi, zato sem prav s perverznim užitkom čakala na začetek avgusta, ko se bo leto konja prevesilo v drugo polovico, s polarnostjo yin. V tem delu leta bodo dogajanja malo počasnejša, ampak samo malo. Bodo tudi mehkejša, ampak spremembe bodo trajnejše. Če boste delali bedarije, boste posledice še dolgo čutili.

Konj je ognjeno znamenje, zato je svoj vrhunec dosegel junija. Jeseni je že malo zrelejši, pozimi pa bo njegova moč počasi zamirala. Naslednje leto bo leto ovce - o, to bo zanimivo leto, saj je ovca po eni strani trmasta, po drugi pa estet, ki si želi luksuza. Z delom si nerada maže roke, za denar naj poskrbijo drugi, ona pa ga bo zapravljala za lepe stvari. Dobra napoved za krizno obdobje, a ne?

Ampak, ostanimo v letu 2014. Še nekaj mesecev je pred nami, ki jih naj izkoristijo vsi tisti, ki potrebujejo energijo ognja. Prav zanimivo je bilo opazovati prijatelje s podpornim elementom ogenj, kako so se v avgustu začeli energijsko umirjati. Zdaj, konec septembra so že rahlo tečni, novembra in decembra pa bodo neuporabni, če si ne bodo sami ustvarili ognja.

Nasvet za jesen: izkoristimo vse sončne žarke, ki jih lahko dobimo. Pomembno je, da sončno (= ognjeno) energijo shranimo globoko v tkiva (ledvice), da nas bo grela v hladnih mesecih. Letošnje poletje je bilo mrzlo, zato bodo ljudje veliko bolni. Tvegala bom še eno prognozo: pojavile se bodo ogromne zdravstvene težave zaradi plesni, saj se hiše poleti niso dobro presušile.

Sedaj veste, zakaj so bile objave na blogu tako redke. Dirkala sem okrog kot konj. Nabralo se je veliko (slikovnega) materiala, tako da sploh ne vem, kje naj začnem. Kriva za pomanjkanje časa so tudi številna feng shui svetovanja - izredno uživam, same zanimive projekte sem dobila.

V torek sem bila poslovno na Gorenjskem in se ustavila tudi na Bledu. Objavljam te sončne fotografije, da vas bodo malo ogrele.

S psičko Dašo, ki me je spremljala, sva se pošteno ogreli ledvice - no, ona si jih je predvsem masirala, ko se je valjala po tleh in označevala teren.

Bila sem na strokovnem obisku pri Zvezdani Mlakar

Če že dobim kritiko o blogu, je ponavadi povezana z mojo fotografsko anonimnostjo. Niti v profilu, niti med objavami se ne pojavljajo moje fotografije, zato sem mnogim še vedno vizualna neznanka. Kar mi čisto ustreza, saj si res ne želim, da bi me prepoznali med lizanjem sladoleda, sončenjem na nudistični plaži ali glasnim navijanjem na tekmi.

Z današnjo objavo bom zadovoljila tudi največje radovedneže. Prejšnji teden, v petek, je bil v oddaji Dobro jutro (na RTV SLO1) objavljen zelo dolg prispevek o feng shuiju, kjer glavno vlogo igrava z Zvezdano Mlakar. Snemali smo na njeni kmetiji, analizirala pa sem okolico njene hiše. Zelo zanimiv projekt, moram reči. Pa niti v podrobnosti nisem šla, saj ni bilo časa za daljše razlage, pa tudi gledalcev nisem želela zmesti. 

Sama si prispevka nisem ogledala in si ga tudi ne bom. Zvezdana me je poklicala en dan pred predvajanjem in povedala, da je celotna ekipa zelo zadovoljna. Po predvajanju prejšnji petek sem dobila veliko komentarjev - čisto vsi so bili pozitivni. Nekaterim je bilo všeč moje ličenje (hvala frizerka Polona), drugi so se čudili, kako velika je Zvezdanina hiša (čisto normalne velikosti je), tretji so občudovali mojo strokovnost (vse smo posneli čisto brez predpriprav), nekateri (ljutomerska upokojenska linija) so hvalili podobnost z mojo mamo.

Zelo sem jezna, ker nisem na snemanju naredila nobene fotografije. Čisto sem pozabila ...

Za vse, ki ste spregledali prispevek, objavljam povezavo na arhiv televizije. Prijetno gledanje!

http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-prispevki/174293474

Nečakinja je v nedeljo prišla na skrajno mazohistično idejo in sicer, da bi si lahko posnetek ogledala na njihovem ultra velikem televizorju. Ne, hvala. 

P.S.

Spomladi bi radi v oddaji Dobro jutro posneli prispevek o feng shuiju Slovenije. Uf, to bo zanimivo in terjalo bo kar nekaj priprav.

Skoraj na vrhu Svete Katarine

Po sedmih letih je bil čas za nakup novega kompaktnega fotoaparata (trotlčka), ki ga uporabljam predvsem pri feng shui svetovanjih. Tehnologija se je v tem času zelo spremenila, na boljše, seveda. Odločitev o nakupu ni bila lahka, na koncu sem se odločila za Sony Cyber-shot, predvsem zaradi svetlobno močnega objektiva, ki mi bo prav prišel v temnih proizvodnih halah in novogradnjah.

Na poti na Sveto Katarino sem fotoaparat prvič preizkusila. Ima toliko gumbov in nastavitev, da se bom morala resno lotiti branja navodil. Zaenkrat "obvladam" samo zeleno avtomatiko.

Fotoaparat me je navdušil, tudi hiter je, pogrešala sem samo večjo kontrolo - kam naj ostri, kakšna naj bo zaslonka ... Aparat vse to omogoča, samo poglobiti se moram v njegovo delovanje. Vseeno se trotlčki ne morejo primerjati z zrcalno-refleksnimi fotoaparati; ti so še vedno pravo orodje za resno fotografiranje.

Še to: na pot smo se odpravili prepozno, zato nismo prišli čisto do vrha. Ne, ni bilo krivo pogosto ustavljanje in škljocanje s fotoaparatom ...

Izhodišče izleta

Pot je dobro označena, zelo dobro prehodna in razgibana

Ob poti je veliko ciklam, ki božansko opojno dišijo

Kot vedno še dokaz, da sem bila tam - senčni selfi.

Pogled s parkirišča pri Slavkovem domu

Daša z lačnimi očmi preverja, ali sem naročila tudi nekaj za njen želodček. Ja, sem.

Sončne fotografije iz Mozirskega gaja

Prejšnjo nedeljo, ko sem obiskala Mozirski gaj, je sijalo sonce. Še preveč močno je bilo za fotografiranje. Objavljam nekaj sončnih slik s"sončnimi" motivi, da nas bodo ogrele in razveselile. V Mozirskem gaju so se tudi letos zelo potrudili, za vsakogar se nekaj najde, zato toplo priporočam obisk.

Avantgardna kombinacija - zelje in orhideje!

Kako elegantne so ponavljajoče se zasaditve, vse prevečkrat pozabimo.

Predstavitev prleške vrtnarije Alt, kjer lahko dobite tudi zelo sladke (in velike) lubenice

Pogled z roba Mozirskega gaja - podoba se iz urejene spremeni v zelo naravno. Lepo!

Okrasnih trav je bilo kar nekaj; me veseli, da se vedno bolj uveljavljajo na slovenskih vrtovih