Ekologija: Energijsko potratne šole in učenci

Tokrat objavljam prispevek klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj, ki je izšel v Večeru:

"Pregovor, da kar se Janezek nauči, to Janez zna, še drži. Občutljivost za vrednostni sistem in za okolje pač ni nekaj, kar bi v človeku čakalo na vzgojne impulze vse življenje, kadarkoli pač pridejo. Okoljska vzgoja, tako kot tudi vsaka druga mora doseči mladega človeka najpozneje v najstniških letih, čeprav je pomembna že prej. Prelagati pomembne vzgojne cilje na poznejše vseživljenjsko učenje je usodna napaka.

In čas vzgoje je tu: otroci so se vrnili v šole, študentje se jim bodo pridružili čez mesec. Najprej v kakšne stavbe se bodo vrnili. Večina jih bo šolsko leto preživela v energijsko potratnih, neizoliranih in klimatiziranih stavbah, ki tako rekoč goltajo fosilno energijo. Manjšina bo v energijsko učinkovitih objektih, le redki srečneži pa bodo imeli na strehah šol solarne sisteme ali pa bodo celo v pasivnih hišah.

Koliko naših starih in novih šol je izgrajenih iz lesa, ki ga je v Sloveniji na pretek in je najprijaznejši gradbeni material, ali pa imajo vsaj vse pohištvo leseno? Okolju prijazna in energijsko učinkovita gradnja je že tisti vzgojni impulz, ki bi ga otroci morali dobiti s šolskim vzgledom, ne le s pobiranje papirčkov na dvorišču.

Druga stvar je seveda pot v šolo. Tisoče staršev in še tisoče dedkov in babic bo vsaj dvakrat na dan vse šolsko leto prevažalo otroke sem ter tja po mestih in okolici z avtomobili. Podjetni dijaki in večina študentov pa se bo pripeljala kar sama. Na vseh parkiriščih šol je gneča, pa še v sosednjih ulicah. Zakaj? Zaradi varnosti, dragega javnega prevoza ali ker tega sploh ni ali samo zaradi udobja. Moj kolega, dedek iz Ljubljane, je izračunal, da na teden za prevoz vnukinje iz šole in na račun obšolskih dejavnosti opravi več kot 200 kilometrov, in to večinoma mestne vožnje. Koliko takih je v Mariboru ali kjerkoli drugje po Sloveniji? Veliko. Spet vzgojni impulzi, za katere se ne država ne državljani ne zmenimo.

Otroci seveda morajo jesti več in bolje. Ali v šolah povejo učencem, da za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda? Da pridelava enega kilograma govedine obremeni naše ozračje kot 250 kilometrov vožnje z avtomobilom? Otrok nam sicer ni treba spreminjati v vegetarijance, poučimo pa jih vseeno. Se pri pouku pogovarjamo o tem, koliko kilometrov prepotuje zelenjava, sadje in pijača, ki jo jedo.

V Slovenijo recimo banane ali danski sir ter večina izvensezonske zelenjave ne pride peš. Ali otroci vedo, koliko energije je povezane s prevozom njihovih priljubljenih pijač? Poglavje zase je embalaža hrane in pijače, ki je praviloma izdelana iz fosilnih surovin. Res v šole za vsakim njihovim vogalom v avtomate še sodijo plastenke in pločevinke?

Tudi zavedanje, da okolju škoduje zlasti hrana, ki se valja po hladilnicah in zamrzovalnikih, od skladišča, trgovine, domačega hladilnika, še ni dozorelo. V Sloveniji imamo kar nekaj, blizu dvajset odstotkov, eko osnovnih šol, zelo malo eko srednjih šol in nobene eko univerze. Sprašujem pa se, koliko imamo eko ravnateljev, učiteljev, eko univerzitetnih profesorjev in zlasti eko državne uprave, ki skrbi za šolski sistem. Takih, ki bi zares spreminjali koncept okoljske vzgoje s pravočasnimi impulzi in svojim vzgledom, ne le s prenatrpanimi učnimi načrti."

Ob branju sem se takoj spomnila na predavalnice na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo - veliko stekla in slabo izolirane. Pozimi nas je zeblo, poleti je bilo prevroče. In to na gradbenem faksu! Ampak, kovačeva kobila je (skoraj) vedno bosa ...

Dopust: Sončni zahodi v Dubrovniku

Kako na zelo enostaven način podaljšati dopust? Tako, da z dopusta prideš bolan!

Ja, z virusi sem se začela boriti že zadnja dva dni v Dubrovniku. Malo me je kuhala vročina, povečala se je poraba robčkov in ponoči sem (baje) smrčala - ampak, simpatično, kot mi je hitro zagotovil moj dragi možiček ...

Ampak, v tako simpatičnem hotelu niti ni bilo težko biti bolan. Imela sva prekrasno sobo in veliko teraso s fantastičnim razgledom. Vsak dan sva večerjala ob pogledu na žareče sončne zahode. Nisem se jih mogla zasititi in greli me bodo še najmanj do januarja.

Presenečenje na terasi pred hotelsko sobo: lantane z vijoličnimi cvetovi. Videla sem jih v mnogih dubrovniških vrtovih, zato so verjetno "divjega" izvora.

Pogled na plažo: voda je bila topla in sonce ravno prav vroče, da je cel dan božalo kožo (vidite, kako romatično se izražam, ko imam vročino?)


Vsaki sobi je pripadal zasebni košček terase pred sobo in vrtiček v kortih

Na hotelski plaži na srečo ni bilo več veliko ljudi

Sončni zahod: prvi dan

Sončni zahod: tretji dan

O imenu tega durbovniškega mostu se dolgo niso mogli dogovoriti; nekaj časa je imel dve imeni, na koncu pa je zmagala Tuđmanova struja.

Sončni zahod: šesti dan z dodatkom polne lune

Naslednjič: fotografije iz potepa po Dubrovniku

Dopust: Fotografije iz Makarske Riviere

Nekaj fotografij iz prvega dela dopusta. Moj dragi možiček me že priganja, da greva v Dubrovnik, zato so komentarji bolj špartanski.

Pogled iz hotelske sobe oziroma bolje rečeno depandanse - dobro jutro morje!

Pogled na sosednji hotel Alba, ki me že od zunaj ni prepričal, kar so potrdili aktualni komentari na www.hollidaycheck.de

Na Makarski Rivieri je plaža res lepa: prodnata plaža, čista voda in dovolj sence.


Detajl iz obale


Pristanišče za majhne čolne v Tučepih. Videti pa se da tudi kakšno večjo jahto.

Vsaj v srednji Dalmaciji so javne površine lepo urejene

Oh, trave, tiste, ki pri nas niso prezimne - imena se ne spomnim ...

Domačina pri igri

Dokaz, da sem bila na morju tudi jaz, je moja senca na pesku

Na plaži se lahko posvetimo tudi pedikuri ...

Vsako jutro sva šla na sprehod in uživala v mirnem vzdušju

Eni pa imajo pod ritko raje čoln kot pa drobne kamenčke

Najlepše je na plaži kakšno uro pred sončnim zahodom - oh, kako sem uživala

Ti dve blazini sem uporabila za učenje kompozicijskih pravil pri fotografiranju (minuto kasneje sta moja rekvizita prišla iskat dva Rusa)

Tako lepo je bilo ...

Dopust: Pozdrav iz Dubrovnika

Po dveh dobro prespanih nočeh v dubrovniškem hotelu, je končno čas za prispevek o dobrem spanju. Kot sem že zapisala, sva morala v prejšnjem hotelu spati ob zaprtih balkonskih vratih in s klimatsko napravo, saj je bilo prehrupno. Komaj sva čakala, da se preseliva v drug hotel in noči prespiva s svežim morskim zrakom.

Kako pomembno je kakovostno spanje za naše zdravje, ne bom pisala. Se pa tega premalo zavedamo, drugače bi večkrat zahtevali tišino. Od sebe in drugih.

Po mojem na spanje vplivajo tile dejavniki:

1. Prostorski pogoji
V spalnici ne sme biti premrzlo ali pretoplo. Neke okvirne temperature so znane, je pa od posameznika odvisno, kakšno temperaturo si bo izbral. Zanimivo je, da nekateri radi spijo v zelo mrzli spalnici, kar pa ni dobro. Poleg vdihavanja mrzlega zraka, ki škodi dihalom, se lahko zelo hitro pojavi plesen. Pri nizkih temperaturah zrak namreč prej kondenzira; na vlažnih stenah se potem tudi pozimi naselijo plesni, ki so zelo škodljive za zdravje.

Veliko ljudi pa spi pri zaprtem oknu. Na internetu sem našla super članek o tem, vendar ne vem več kje. Je pa bilo v članku z izračuni prikazano, kako hitro se dvigne nivo strupenega ogljikovega dioksida, če ni dovoda kisika. Tako se v normalno veliko spalnici dve odrasli osebi začneta po nekaj urah samozastrupljati. Je pa veliko enostavneje zapreti okno, kot pa se ukvarjati s hrupom zaradi prometa ali sosedov ...

Naslednji dejavnik je sama postelja in posteljni vložek. Vsi poznamo teorijo: jogi moramo zamenjati na najmanj 8 let, mora biti kakovosten in zračen. Praksa v slovenjskih posteljah pa je še vedno zelo žalostna, saj Slovenci raje kupimo nov avto kot pa dober posteljni vložek. Ne pozabimo na vzglavnik - ne pretrd, ne premehak, ne previsok, ne prenizek in pralen.

2. Fizični pogoji
Le kaj s tem mislim? Mislim na ne preveč zastrupljeno telo. Ponoči telo najbolj razstruplja, zato dosti slabše spimo in se celo zbujamo, če jetra pospešeno razstrupljajo. Tudi če črevesje celo noč stoka in joka, bomo slabše spali. O močnem potenju zaradi zakisanosti telesa, pa ne bom izgubljala besed - kakovostni spanec v premočeni pižami ni možen.

3. Energijski pogoji
No, smo že pri feng shuiju! Na moji spletni strani sem objavila članek Feng shui in spalnice, ki vam ga toplo priporočam v branje, tudi če vas FS ne zanima.

Poleg FS na spanje vplivajo še elektrosmog in geopatske obremenitve. Ampak, te "ezoterične" teme nas začnejo ponavadi zainmati šele takrat, ko imamo resne težave s spanjem. Kakšna škoda!

4. So-spanjač
Mogoče se bo komu zdelo, da pretiravam. Vendar bi bilo marsikatero partnersko sobivanje dosti lepše, če drug partner ne bi smrčal, se praskal, smrdel, se pretirano potil, govoril v spanju ... Kitajci so tole zelo elegantno rešili in imeli ločene spalnice. Žena v eni, mož v drugi, konkubine v svojih - vse je bilo urejeno.

Včasih, ko naredim kitajske horoskope, bi najraje priporočala ločeni spalnici. Partnerja imata tako različne (energijske) potrebe in nemogoče ju je dati v en prostor. Kar enemu koristi, drugemu škodi. Zato svetujem vsem, da si ne glede na družbene norme uredijo prostor za spanje tako, da bodo zjutraj vstali spočiti. Pa naj bo to ločena ali skupna spalnica.

Voda: Pogovor o vodi na TV Pika

Vabim vas, da si v ponedeljek, 31.8.2009 ob 18.30 ogledate oddajo Pikasto na TV Pika (ponovitev oddaje je v soboto ob 13.30 uri). Z novinarko Bojano Škodič (ko je bila še na Financah, sem na njeno pobudo napisala dva zelo dobra članka o feng shuiju v poslovnem svetu) sva se pogovarjali o vodi:

- zakaj moramo piti vodo
- kaj je z minerali v vodi, ali so res potrebni
- kaj je čista voda
- element voda v feng shuiju
- lahko pijemo vodo iz pipe
- kaj je narobe z vodo v plastenkah
- kako pridemo do čiste vode

Na koncu sva z merilnikom TDS izmerili prevodnost (čistost) prečiščene vode in vode iz pipe.

Za pogovor so nama namenilih celih 30 minut, kaj je za televizijo fantastična minutaža, zato sva lahko o vodi kar veliko povedali.