Ideje iz moje kuhinje

Spadam med kuharice, ki nikoli niso brez ideje, kaj skuhati. Najraje imam "hladilniški" izziv - ko je treba iz surovin, ki so v hladilniku, skuhati obrok. Rada tudi odkrivam nove recepte in živila. Ker cel kup živil ne morem jesti, se kulinarično igram z različnimi kuharskimi tehnikami ali začimbami.

Večino obrokov pripravim hitro in s čim manj kompliciranja. Za vsak obrok sem porabila 30 minut. Za fotografiranje sem porabila 3 sekunde.

Tako sem v soboto pripravila:

- basmati riž (kuhan s soljo in muškatnim oreškom),
- popečen brokoli s sezamom in sojino omako,
- popečeno zelenjava kot je čebula, por, koromač, korenje (če bi ji dodala ingver, bi se popolnoma ujemala z brokolijem in rižem, tako pa se je samo delno).

Brokoli sem na takšen način naredila prvič in bil je božanski. To, da se je na eni strani popekel do črnega, mu ni čisto nič škodilo. Obvezen dodatek je sojina omaka, ki jo uporabite šele na krožniku.

Zelo hiter in okusen veganski obrok: riž, popečena zelenjava in brokoli.

V nedeljo pa si je dragi zaželel "tisto dobro paradižnikovo omako", zraven pa krompir. Na krožniku je bilo:

- kuhan krompir (dodala sem rožmarinovo vejico, ker sem si cel obrok zamislila z mediteransko noto),
- paradižnikova omaka (čebula, česen, paradižnikovi koščki, kapre in olive - te dodaste šele na koncu, da jed ne zagreni, od začimb pa origano),
- koščki piščančjih prsi, prej mariniranih s "hariso" - imam suho mešanico te tunizijske začimbne mešanice, ki jo potresem po mesu in pustim stati vsaj 15 minut.

Zaradi dodatkov (kaper, oliv, harise, rožmarina, origana) se je na mojem krožniku začutilo Sredozemlje.

Dobro jutro, sneg!

Že od petka se je čutilo, da prihaja sneg. Najprej smo vohali vlago, nato pa tisti značilni zrak, ki napoveduje sneg. V nedeljo zjutraj smo se v Ljubljani (in skoraj po celi Sloveniji) zbudili v belo jutro. Kar dobro je delo, priznam.

Hitro sem šla po fotoaparat in naredila nekaj fotografij - preden bi sneg skopnel. Ko tole pišem, 6 ur kasneje, ni o snegu ne duha ne sluha.

Danes je prva adventna nedelja in božično-novoletni (trgovski) cirkus se lahko tudi uradno začne. Čisto nič mi ni všeč.

Privlačen za mačke

Ljudje se delimo na dve skupini: ljubitelje mačk ali psov. Vmesnih skupin skoraj ni, vedno imamo raje mačke ali pse, obstajajo pa izjeme. Moj partner je pravi magnet za živali - za pse in mačke.

Zelo čudna mačka moje sestre, ki mene v vseh teh letih niti povohala ni, se je po začetnem, nekajminutnem  smukanju okrog mize ciljno odpravila do noge mojega partnerja in se podrgnila. Večkrat. Vsi smo bili šokirani!

Mačke so pri partnerju imeli tudi na vikendu in lepo mi je poslušati zgodbice o mačjih dogodivščinah. Kako je ena kotila v hiši, kako je eno kopal ali napudral, ker je bila bolna.

Zadnjič ga je na Lisco spremljal popolnoma neznan kuža! Seveda je bil prijazen, pa tako mehek kožuh je imel, pa ... Čeprav ve, da imam rada pse, mi redno poroča, kje je kakšnega srečal in božal. Grrr ... Močno se bojim, da bi mi MOJ pes kmalu obrnil hrbet in postal NJEGOV.

Da še bolje preverim njegovo privlačnost za mačke, sem ga v nedeljo odpeljala v Cat Caffe v Ljubljani. Imajo 7 mačk, različnih pasem in značajev, stare so dve do tri leta. Ena je spala v škatli nad našimi glavami, druga v škatli na tleh (ven pa je gledal njen košati rep). Dve sta spali na stolu, ena v naročju obiskovalca, ena je ves čas iskala pozornost natakarice, ena pa je divjala po kavarni. Ta zadnji muc, Nike, je bil res živahen. Sprehajal se je po mizah, skakal na stole, se podil po tleh ... Črni hiperaktivnež.

Ni minilo 5 minut in že je pristal na nogi obiskovalca, se ugnezdil v njegovem naročju ter zaspal. Saj si lahko mislite, kdo je to bil. Na žalost sva bila oba brez telefona, drugače bi naredila nekaj fotografij. Hiperaktiven Nike je ubral zanimivo taktiko, se vidi, da ima izkušnje z obiskovalci. Najprej je prišel na najino mizo in pil vodo iz mojega (!) kozarca. Potem je skočil na partnerjevi bedri in počakal, kaj se bo zgodilo. Ker se ni zgodilo nič, se je previdno spustil še nižje.

Ko sta ga objeli dve, očitno za mačke magični dlani, je bil v nebesih. Malo se je še trudil ostati buden, ampak ni šlo - energija šepetalca mačkov je naredila svoje. Po pol ure krepčilne spanca je moral oditi. Hja, moški se med sabo znajo zmeniti, kdaj je dovolj.

Jesenske rožice v novembru

Ko tole pišem, naš murgelski vrt, kjer delamo, prekriva več centimetrov mokrega snega. Kot da bi slutila, kaj nas čaka, sem se včeraj po vrtu odpravila s fotoaparatom in poslikala stanje. Nisem mogla nehati - tako fotogenične so jesenske rožice. Zanalašč sem dokumentirala tudi "umirajoče" rastline, saj je tudi to del narave. Tako, dragi roželjubci, sprehodite se med našimi rožicami in uživajte tudi vi:

Rumene viseče mačehe so potrojile svojo velikost. Že sedaj so lepe, kaj bo šele spomladi, ko se bodo oblikovale v rumene kaskade.

Takole se obarva zeleno listni ruj.

Največja skleda je posajena načrtno, tri manjše v ozadju pa iz "ostankov" - rožic, ki sem jih preveč kupila, ali pa so ostale od lanske sezone.

To pa je zasaditev pred mojim oknom. Ker je pod streho, me bo celo zimo razveseljevala.

Takšno barvno veselje pa imamo pred hišo. 

Žabec se skriva med hostami. Čeprav je pod streho, bo šel prezimovat v vrtno lopo.

Krizanteme kraljujejo na mizi. Upam, da bodo še dolgo kljubovale mrazu ...

Ker mi še ni bilo dovolj, sem se lotila fotografiranja detajlov.

Ugotovila sem, da te hebe ne smem posaditi na pred padavinami nezaščiteno mesto, ker zgnijejo.

Trije v vrsto

Šaši so v jesensko-zimskih zasaditvah skoraj nepogrešljivi.

Za konec pa rdeče listni ruj, ki sem ga osvetlila z bliskavico.

Kako preživeti november 2017?

Kar nestrpno sem pričakovala mesec november - v energijskem smislu, ne vremenskem ... :) Ta mesec se namreč po kitajskem koledarju začne zima in ojača se moč elementa vode, ki imeni izredno dobro dene. Paziti moram samo, da voda ni premrzla. V idealnem svetu bi morala v začetku meseca novembra spakirati kovčke in do marca oditi v tople, vlažne kraje. Tam bi pisala, študirala, vrtnarila, pripravljala seminarje ...

Ker pa živim tukaj in sedaj, se moram pač prilagoditi. Od 7. 11. 2017, ko se je začel november, sem postajala vedno bolj introvertirana. Prav iskala sem mir, se poglabljala v notranje plasti svoje osebnosti, si okrog sebe "hrčkala" knjige ... Ta umik sem opazila tudi pri drugih, ki se ukvarjajo z energijami in napovedali so ga različni (klasični) astrologi.

Novembra vlada svinja, ki je energijsko voda yin; letos je to kovinska svinja. Ker kovina podpira vodo, se s tem ojača značaj svinje. Zato bo ta mesec (do 7. 12.2017) predvsem mesec poglobljene resnice. Tiste prave, ki najprej zaboli. Ne pozabimo: smo v yin delu meseca, v drugi polovici, zato bodo vse spremembe in odločitve v našem življenju dolgotrajne (več mesecev, let).

Resnico bomo iskali v knjigah (prav študiozni bomo) in v vsakodnevnih dogajanjih. Laži ne bomo prenašali. Vendar se kovinska svinja nerada odloča (za razliko od drugih tipov svinj). Prav tako se nerada ozira na zunanjo podobo (ljudi), socialni status, umetno ustvarjeno hierarhijo. Zato se lahko zgodi, da bomo v novembru 2017 neodločni in raje počakali do decembra z zadnjimi letošnjimi odločitvami. Na splošno v feng shuiju svetujemo, da v tem času, ko se leto poslavlja in je energija zelo yin, samo zaključujemo projekte.

Lahko se zgodi, da bomo bolj kot na zunanji videz pazili na udobje (hodili naokrog v trenirki) in malo zanemarili čiščenje stanovanja. Tudi pri telovadbi bomo bolj podobni koali kot tigru. Nič za to, bomo v velikem čiščenju pred zimskim solsticijem vse nadoknadili.

Več se bomo zadrževali doma, prijetno in dobro večerjo bomo imeli raje kot 5-hodni meni v dragi restavraciji. Poleg užitkov pri hrani pa nam bo kovinska svinja nudila tudi obilo erotičnih užitkov, samo prepustiti se jim moramo.