Tudi roželjubci moramo delati napake!

Aleš Lisac je na svojem FB objavil kratke filmčke. V enem pravi - podjetniki ne delamo napak. To so samo izkušnje, iz katerih se lahko nekaj naučiš. Vem, nič novega, ampak vseeno je lepo slišati, da so napake v biznisu nekaj normalnega. Ah, kaj, so nujne in potrebne, drugače se ne razvijaš. Priznam, sama bi morala delati več velikih napak ...

Napake pa delamo tudi vrtoljubci. Uh, koliko sem jih naredila in za ta dejanja imam celo slikovne dokaze! Včasih, ko gledam fotografije rožic iz arhiva, se resno sprašujem, kaj za vraga mi je bilo. Kako sem lahko te rože posadila v en lonec in postavila na to mesto? Ja, pa jih sem!

Delo na vrtu je zabavno prav zato, ker smo lahko kreativni in večino napak tudi zelo hitro popravimo. Predvsem pa se iz njih vedno nekaj naučimo. Recimo, moja mama se je letos naučila, da je treba rožice v vročini zelo malo ali celo nič gnojiti. Takrat gnojilo hitreje deluje in lahko uniči rastline. Kot se je zgodilo njej.

Objavljam še moje grehe. Ni jih prav veliko, me pa jezi, ker nisem malo bolj logično razmišljala, pa bi jih lahko preprečila. Dobro, ne čisto vseh, da ne bom preveč samokritična.

V tej kombinaciji so bili posajeni tudi lepi rumeni abutiloni. Julija so se preveč razrasli in zahtevali enormne količine vode, lonec pa je bil premajhen. V letošnjem vročem poletju jih nisem mogla dobro preskrbeti z vodo, zato so vedno bolj hirali. Pred dvema tednoma sem jih zato porezala, sicer s težkim srcem, ampak sem želela ohraniti ostale rožice. Nauk: razmišljaj dolgoročno.

Do konca julija je bila ta kombinacija najlepša. Rumene marjetice, spodaj batata, vmes milijon zvončkov (vijolični). Vsak dan sem jih s ponosom občudovala - in vsi ostali obiskovalci! Potem pa so najprej zboleli zvončki, nato pa še marjetica. Zvončkom ni bilo pomoči, marjetico pa sem porezala in sedaj se je že obnovila ter pokazala prve cvetove. Nauk: Helena načrtuje, narava odloči. 

 

Na srečo v loncu desno vsi občudujejo rdečo koprivo in malokdo opazi, da spodaj nekaj manjka - rumeni bidensi. Nikoli si nisem mislila, da bo ta "mehiški plevel" imel težave z vročino. Mogoče so ga pomorile pršice, ali pa moje zalivanje. Nauk zgodbe: tudi najbolj zanesljivi kdaj odpovedo!

Na sladkem obisku v vrtnariji Alt

Vikend sem preživela v Ljutomeru. Nič ni lepšega kot se razvajati pri mami, se srečati s prijateljicami in sorodniki. Bila sem polno zaposlena, zato sem se v Ljubljano vrnila utrujena, ampak z domačimi dobrotami.

S prijateljico Branko sva obiskali vrtnarijo Alt (ker obljuba na fb dela dolg), kjer so me velikodušno založili s fantastičnimi paradižniki iz njihovega rastlinjaka, lubenico in bučo hokaido. In še nekim sadežem, vendar več ne vem, kako se imenuje ... (gospa Anka ga na spodnji sliki drži v rokah)

Gospa Anka in njen mož Anton sta izredna garača in polna inovativnih idej. Lepo je videti par, ki zna skupaj živeti in delati.

Tile majhni paradižniki so takooooo dobri, sladki in aromatični. Cel teden jih bom lahko jedla.

Paradižnike pa ima rad tudi domači kuža, strašno igrivi in prijazen nemški bokser.

Na zelenjavnem vrtu je polno zanimivih rastlin, mene je fotografsko najbolj pritegnil kodrolistnati ohrovt.

Ravno, ko smo se iz zelenjavnega dela premaknili k rožicam, se je moj fotoaparat odločil, da nima več moči - prazna baterija ... Altovi so mi posodili njihovega in komaj čakam, da dobim fotografije.

Če boste v bližini Ljutomera, se ustavite v vrtnariji Alt in si oglejte majhno, ampak v prihodnost usmerjeno vrtnarijo. Zdaj v rastlinjakih že gojijo krizanteme in mačehe. Res bo kmalu prišla jesen!

Garancija za polno življenje

Rada preberem dobre članke na tujih spletnih straneh. Ker nemščino najbolje obvladam, pa tudi ker menim, da so nam Nemci po mentaliteti vseeno bližje kot Američani ali Britanci, največkrat berem nemške članke.

V Brigitti sem našla odličen članek, ki ga je napisala 45-letna Sandra Blackert. Iz uspešnega kariernega in razburljivega privatnega življenja je odšla živet v - skromnost. Prodala je 75% stvari, število oblačil zreducirala na 50 kosov, ki se dajo preprosto vzdrževati, z možem sta se preselila iz 200 na 50 kvadratov.

Odpovedala je naročnine na revije in časopise, zreducirala hobije, ne gleda televizije, ne zgublja časa na socialnih medijih in skrbno izbira s kom se druži in kam bo šla.

Danes živi srečnejše, svobodneje, enostavneje.

"Izbrani življenjski cilj mi nudi veliko užitkov, saj moram manj delati, imam manj skrbi in zato več veselja do življenja."

"Prej sem mislila, da sem brez nalog nekoristna, brezvredna. Moji To-do seznami so bili prej vedno neskončno dolgi in moje zadolžitve številne, mislila sem, da mi zapolnitev mojih dni daje pomen. Danes vem: nasprotno je res. Zadovoljstvo in svoboda sta garancija za neobremenjeno in užitkov polno življenje."

Se strinjate z napisanim?

Včasih je potrebno na življenje pogledati z druge perspektive

Živi 17 let dlje!

Znanstveniki nemškega centra za raziskave raka v Heidelbergu so ugotovili, da si lahko za 17 let podaljšamo življenje:

1. Če ne kadimo, živimo 7 do 9 let dlje.

2. Če nimamo previsoke telesne teže, pridobimo 2 do 3 leta.

3. Več kot 4 porcije alkohola na dan nas stanejo 3 leta.

4. Če jemo veliko rdečega mesa se skrajša življenje za 2 leti.

Zelo me veseli, da bom živela 17 let dlje od povprečja!

Nimam več potrpljenja za ...

Z veliko gotovostjo lahko rečem, da je letošnje leto eno najbolj zoprnih, kar jih pomnim. Tale ovca mi najeda življenje, ugrizne, prežvekuje in izpljune - na srečo nekaj boljšega, kot pa poje. Res, celo leto 2015 se name lepijo takšne in drugačne težave, ni jih konca. Ne bom rekla, da so izredno dramatične, čutim pa, da so vse odločitve, ki jih v tem trenutku sprejemam, zelo pomembne in bodo name vplivale še nekaj časa.

Na te težave tudi najdem rešitve, ki niti niso tako slabe, celo dobre so in na koncu sem zadovoljna, da sem (zopet) nekaj spremenila. Ampak, počasi postajam utrujena in rada bi malo pavze, malo počitka.

Na veliko pospravljam in sortiram; saj nimam veliko za delati, ker sem v osnovi strukturirana, ampak vedno se nabere dovolj navlake. Sortiram knjige, odpovedujem naročnine na revije, ki jih ne želim več brati, skrbno izbiram, s kom in kdaj se družim. Predvsem pa delam red v meni sami in načrtujem prihodnje projekte. Po mesecih razmišljanja, analiziranja, poslušanja intuicije ... je nastal načrt, ki je tudi izvedljiv.

Res, v teh dneh sem sprejela pomembne odločitve. V bistvu sem odstranila navlako, ki mi je zakrivala pogled na to, kaj naj delam in kako. Spoznavam tudi nove ljudi, ki so mi za vzgled in od katerih se lahko učim.

Na spletu sem našla tole izjavo Meryl Streep, ki bi si jo vsi morali nalepiti na steno in prebrati vsaj enkrat na dan:

“Za nekatere stvari nimam več potrpljenja, pa ne zaradi tega, ker sem arogantna, temveč zato, ker sem prišla do točke v življenju, ko nočem več zapravljati časa za stvari, ki mi niso všeč ali ki me prizadenejo. Nimam več potrpljenja za cinizem, čezmerni kriticizem ali vsakršno čezmerno zahtevnost.

Izgubila sem voljo, da bi ugajala vsem tistim, ki me ne marajo, da bi ljubila tiste, ki me ne ljubijo in se smejala tistim, ki se nočejo smejati meni. Ne želim več preživeti niti minute s tistimi, ki lažejo in manipulirajo. Odločila sem se, da ne bom sobivala s pretvezo, hinavščino, nepoštenostjo in poceni hvalo. Ne toleriram akademske arogance. Ne zanimajo me trači in sovražim konflikte in primerjave.

Verjamem v svet nasprotij, zato se izogibam togih in ljudi, ki se ne znajo prilagajati. V prijateljskem odnosu mi ni všeč pomanjkanje lojalnosti in izdaja. Ne razumem se s tistimi, ki ne znajo dati komplimenta ali spodbudnih besed. Težave imam s sprejemanjem tistih, ki ne marajo živali. In na vrhu vsega nimam potrpljenja za vsakogar, ki si ne zasluži mojega potrpljenja.”