ponedeljek, 22. januar 2018

Alma Karlin in obisk v Celju

Vikend je minil v duhu Alme Karlin. V soboto sem ujela predzadnji dan razstave v CD o tej pogumni popotnici, pisateljici, raziskovalki, teozofinji, poliglotki ... Razstava je bila solidno narejena, z nekaj zelo navdihujočimi prikazi njenega življenja.

Res je žalostno, kako spregledana je bila - in je še vedno. Ko iščemo Slovenke, ki so dosegle nekaj velikega v naši zgodovini, se le malokdo (z mano vred) spomni na Almo Karlin.

Je pa bila Alma res posebna oseba, tako v pozitivnem, kot negativnem smislu.

V nedeljo sem bila v Celju, na obisku pri sorodnikih, in tam zopet naletela na Almo Karlin. Če je bila res tako majhna, kot jo prikazuje kip v središču mesta, potem me ne čudi, da je na svojih potovanjih doživela toliko negativnih izkušenj z moškimi (od umora, poskusov posilstva, ropov, izsiljevanj ...).

Tudi s tega stališča, da je čisto sama in samostojna osem let potovala po svetu, je Alma Karlin velika ženska. Kljub ogromni količini člankov, ki jih je na poti napisala za različne časopise, je bila na potovanju velikokrat brez denarja. Nekaj let po potovanju ji je dobro šlo, potem pa je zaradi 2. svetovne vojne zopet ostala brez dohodkov.

Po vojni je bila v nemilosti pri aktualni oblasti, kljub jasnim protihitlerjevskim stališčem že pred začetkom vojne. Gestapo jo je tudi zaprl in nameraval poslati v Dachau.

Alma je zame dokaz, da lahko posebni ljudje izredno veliko dosežejo, pa tudi, da jim lahko ravno ta posebnost povzroči veliko težav in gorja. Celjani je dolgo niso razumeli in upam, da bodo svoj dolg do nje poplačali.

Ob naslednji priliki bom obiskala še njeno hišo, kjer je do smrti živela s prijateljico Theo. O tem, ali sta bili tudi intimni prijateljici, ni veliko znano. Poznavalci menijo, da sta bili samo posebni prijateljici, v dobrih in hudih časih.





Zelo zanimiva kavarna - toplo priporočam.


Okrasje na fasadi, iz socialističnih časov.




Alma Karlin, pripravljena na odhod.



Obisk Celja sem seveda povezala tudi z ogledom gradu - bolje rečeno, razvalin. Na celjskem gradu se trudijo, da bi tisto, kar je ostalo od nekoč mogočnega srednjeveškega gradu, naredili čim bolj privlačno. To je pohvalno, lahko bi pa se še malo bolj.





Pogled z gradu, na sotočje Save in Voglajne. Tudi s stališča feng shuija je to izredno zanimiv pogled.

Ni komentarjev:

Objavite komentar