V Opatiji po Lungomare

Že večkrat sem se sprehajala po opatijskem obalnem sprehajališču Lungomare. Vedno znova me navduši, vidim kaj novega in zanimivega. Obisk Opatije je zelo zanimiv v hladnih mesecih, ker je Lungomare zaščiten pred burjo. Si kar predstavljam prve turiste konec 19. stoletja, ki so se v lepih oblekah sprehajali po 12 km dolgi poti od Lovrana do Voloskega.

Meni je uspelo priti samo od meje med Opatijo in Voloskim do Ičićev pred Lovranom - in nazaj. Vmes sem fotografirala, počivala na soncu, pojedla kosilo, opazovala, popila kavico ...

Virtualno se sprehodite z mano po obalni poti:

Dan je bil idealen za dolg sprehod. Pihala je rahla burja, obetal se je lep sončen dan, zato sem si obula športne copate z debelim podplatom, oprtala nahrbtnik s fotoaparatom in takoj po zajtrku odšla dogodivščinam nasproti.

Lungomare so posvetili avstro-ogrskemu cesarju, ki se je v Opatiji srečeval z avstrijsko igralko  Katarino Schratt. Kaj vse sta tam počela, prepuščam vaši domišljiji ... Oba sta bila seveda poročena. Jo je pa Franz zelo velikodušno finančno podpiral, ker je strašno razsipno živela. 

Lungomare je, vsaj meni, zanimiv tudi v ne-sončnem dnevu. Dramatično dogajanje na nebu, razburkano morje, pihanje vetra - vse ti odpihne, tudi skrbi, slabe misli, energijske vampirje ...

Kar nekaj igrišč je ob sprehajališču, ki so tudi v hladnih mesecih, ob koncu tedna, zelo obiskana. Takrat namreč pridejo slovenski in avstrijski turisti, sem zvedela od lastnika trgovinice. 

Dostopi do morja so me zelo navdušili, tako so zanimivi, domiselni in praktični.

Tale del Lungomare mi je najmanj všeč - v centru mesta, zabetoniran, estetsko šibek, nobene vsebine ...

Senčni selfi, seveda ...

Kako so znali nekdaj poskrbeti za stik z naravo. Ta hiša ima teraso ob morju, malo dvignjeno teraso (pri modro beli ograji), teraso ob hiši (oranžna opečna ograja), teraso na strehi prvega nadstropja in še stolpič (se bolj slabo vidi). Koliko možnosti za užitke - takšne in drugačne ...

Res ne razumem, kako lahko v kraju, ki je popolnoma odvisen od turizma, postavijo mobilne antene kar na obali.

Kakšnih 300 metrov naprej, na plaži v Ičićih, sem na soncu popila kavico in se odpravila nazaj proti Opatiji.

Ob Lungomare je veliko (zasebnih) privezov, saj so se nekdaj turisti (stanovalci v vilah) veliko vozili s čolni.

Terasa s pogledom na morje, ki so jo zgradili kar preko sprehajališča. Vsakokrat, ko pogledam to fotografijo, vidim na njej zaljubljen par, ona v obleki s krinolino in senčnikom, on v fraku in s cilindrom ... 

Bom kar povedala po pravici: ko sem se vračala proti hotelu, so me malo boleli podplati in meča. Sicer sem prehodila skoraj 20 km s težjim fotografskim nahrbtnikom, ampak sem bila vseeno presenečena. Nič, treba bo še večkrat v Opatijo na trening ...

Deklica z galebom je bila še vedno na svojem mestu, jaz pa sem se odpravila na plavanje v hotelski bazen z morsko vodo.