Podsreda - praznik kozjanskega jabolka

Sejm bil je živ! No, nisem bila na klasičnem sejmu, ampak v Podsredi na Prazniku kozjanskega jabolka. Moram reči, da sem bila pozitivno presenečena. Stojnic je bilo 140 (ne, nisem jih štela, ampak ta podatek prebrala v časopisu) in čisto vsaka je bila zanimiva. Kot so organizatorji obljubljali, na njih ni bilo plastike in kiča, ampak domači izdelki (pecivo, mila, olja, kruh, marmelade, kuhalnice).

Mi smo se pravilno odločili in se tja odpravili bolj zgodaj, ob desetih, ko se prireditev začne. Neverjetno, koliko ljudi se je med stojnicami pomikalo ob 12. uri; kot na vseh takšnih prireditvah, jih je po kosilo prišlo še več. No, takrat smo se mi že "igrali" podsreške graščake in raziskovali po gradu Podsreda. Ni bilo kaj prida za videti, še posebej, če ga primerjam z nedavnim obiskom gradu Rajhenburg.

Izlet smo zaključili z obiskom Otočca, nato pa v gostilni. Bil je eden tistih lepih dni, ki ti za dolgo ostanejo v spominu.

Prišli smo malo po deseti, vendar se je med stojnicami sprehajalo že veliko ljudi. Tudi sonce je toplo grelo, vzdušje pa je bilo tako prisrčno, da bomo prireditev z veseljem ponovno obiskali.  

Senčni selfi, kot vedno ... 

Na stojnicah nisem kupovala jabolk, ampak marmelade: jagodno, malinovo, borovničevo.

Zanimivo, kmetje se zavedajo, da samo pridelava sira ni dovolj, kupci imajo radi nove okuse, z dodatki kot je poper, paprika, tartufi ...

Lokalna pekarna je ponujala jabolčni zavitek. Bil je odličen, sveže pečen in ravno prav sladko-kisel, kot mora biti.

Zanimivo, letošnja letina jabolk je slaba, zato jih bo treba čim več predelati v kompote, sokove ali krhlje. 

Ja, tudi glasba je bila! Na žalost sem pozabila poskusiti pražen krompir z jabolki.

Grad Podsreda - naj vas ime ne zavede, od kraja Podsreda je oddaljen 6 km.

Razveselila sem se rožic, ki lepo popestrijo belo, in že malo obnove potrebno, notranje grajsko dvorišče.

Ogledate si lahko razstavo srednjeveških risb na kateri so predstavljena oblačila tistega časa. To risbo objavljam zaradi pajkic in seksi nogic levega gospoda ...

Najbolj pa me je navdušila razstava slik Franceta Slane. Fantastična zbirka, tako plastično slika, zato so njegovi motivi "živi". Tudi Daša je prepoznala vrednost slik in se pri gledanju odločila za ležeči položaj.

Pogled z gradu na Podsredo. Si kar predstavljam graščaka, ko je stal v salonu, gledal skozi okno in si govoril: "To je moje!"

Zarjaveli detajl z gradu - jih je kar veliko; upam, da že varčujejo za obnovo.

Krka, fotografirano z mostu proti gradu Otočec.

Daša si je privoščila osvežilno kopel v Krki.

Labod pa je budno opazoval Dašino kopanje.

Občudovali smo jesensko obarvane liste rdeče bukve ...

... in mehkobo travnatih brežin. 

Izlet smo zaključili v gostilni Pugelj v Ždinji vasi. Uf, smo bili lačni! Takšna koncentracija je potrebna, ko je treba pivo ravno prav speniti - zame.