Ko odpreš vrata, pride ...

Včeraj sem bila v pisarni sama. Dela je bilo veliko, morala sem se oglašati na tri telefone, sprejemati stranke, ki nas osebno obiščejo, odgovarjati na e-pošto na dveh računalnikih in urejati naročila, ki so prispela po telefonu, spletni trgovini ali faksu.

Okrog druge ure se je malo umirilo, zato sem se lotila velikega zračenja: odprla sem vhodna in "balkonska" vrata, da je nastal prepih.

Ko sem čez nekaj minut šla mimo vetrolova, sem ga zagledala: ata kosa. Z vso svojo aroganco in potentnostjo je prišel v hišo in se ogledoval. Mama kosovka se je pred hišo drla na njega, on pa je šel svojo pot (mislim, da je bil v prejšnjem življenju Frak Sinatra in prepeval My Way).

Tudi ko me je zagledal, se je od vhodnih vrat pomikal v notranjost hiše, proti "balkonskim" vratom. Vedela sem, da ga ne smem preplašiti, saj bi se lahko poškodoval, jaz bi pa morala za njim čistiti, saj se priči v stresu vedno pokakajo.

Pustila sem ga samega v osrednji pisarni in šla hitro odpret mrežo proti komarjem, nato pa po fotoaparat. Nastale so te fotografije:

Ata kos je bil samo malo vznemirjen, drugače ga ne bi mučila s poziranjem. Mislim, da ga je najbolj vznemirjala njegova ženkica, ki je v tem trenutku že priletela v atrij in z ograje oštevala njegovo predrznost.

Poglejte, stoji nekaj centimetrov od strežaj odprtih vrat. Lahko bi v hipu poletel ven, ampak ne, on pozira še z druge strani.  

Tudi za pot na vrt si je ata kos vzel čas. Kar nekaj minut je sedel na pragu in se važil pred svojo ženkico. Ta ga je v tem trenutku res glasno nadirala.

Lepotec, a ne?

Za nagrado sem mu dala rozine. V hipu je bil pri "krmilnici", pojedel eno rozino, drugo pa dal v kljun in odletel. Jo bo dal mami kosovki, da se ji odkupi za stres?

Očitno ata kos ni bil tako kul, kot se je delal, saj sem na parketu našla njegov spominček ...

 

Tako, da vam svetujem, da čim pogosteje zračite in odpirate vrata, saj nikoli ne veste, kako prijetno presenečenje bo priletelo k vam. Meni je ta dogodek zelo polepšal naporen delovnik, vendar mislim, da ata kos ne bo tako hitro ponovil svojega podviga. Ali pač?