torek, 06. september 2011

Izlet: Weissensee - avstrijsko jezero miru in gostoljubja

Moj mini avstrijski dopust se je začel katastrofalno. Po neprespani noči v lepem hotelu sva se opravila raziskovat avstrijsko koroško in pristala on jezeru Weissensee. Zaradi visoke lege (okrog 1000 m) zelo hitro zmrzne, zato je obiskano tudi pozimi. Na jezeru naredijo proge za hitrostno drsanje, kjer se razgibavajo turisti in profesionalni športniki.


Fotografiji sta iz "glasnega" hotela. Vrh zvonika je bil v isti višini s posteljo, zato je zvonenje neovirano prišlo do mojih ušes. Tudi ponoči, vsakih 15 minut ... 


Ob 10. uri sva že bila pri Weissensee. Odločila sva se za sprehod okrog jezera in sicer po vzhodni polovici. Ker sva hodila počasi (kako naj bom poskočna po neprespani noči?), veliko fotografirala in se vmes ustavila na kosilu, vam ne morem povedati, kako dolga je pot. Midva sva potrebovala dve uri.





Penzioni in hoteli stojijo ob cesti ali višje, na obali jezera pa imajo zasebne pomole za kopalce. Pomoli so tudi last zasebnikov, verjetno lahko do njih prideš samo z dedovanjem ... 






Izbira prenočišč je res velika. Ker je to turistično manj poznan del avstrijske koroške, se morajo za goste zelo potruditi - za manj denarja dobiš več. 






Iz takšnega penziona se peš odpraviš do jezera in uživaš v zasebnem "kopališču". Bilo je mirno, urejeno in čisto. 




Po končanem sprehodu sva morala poskrbeti za prenočišče. V bogato založenem informacijskem uradu (lokacija: leži ob edinem mostu preko jezera) sva si priskrbela katalog in začela telefonirati. Seveda sva najprej poiskala cerkev, in našla celo dve, nato pa na največji razdalji od zvonika poiskala sobo.

Spala sva v penzionu, ki leži čisto ob jezeru, zato sva imela plažo takoj ob hiši. Bilo je fantastično mirno, dokler ni iz cevi pritekla voda. Ja, hiša je imela črpalko, ki je črpala podzemno vodo in jo spuščala v jezero. Odprtina v betonskem nabrežju je bila široka in hrup zelo močan, ko je voda brizgala v vodo. Dva (vzhodna) Nemca sta povedala, da že 6 dni slabše spita zaradi hrupa. Ampak, da vesta, kako bi rešili problem ...

Midva sva takoj vstopila v akcijo in s plastični stoli razpršila curek vode. Ko sva v jezero postavljala stole, je izza vogala prišel lastnik; začudil se je, da mu v več mesecih, odkar oddajajo sobe, ni še nihče povedal o glasni cevi. Naslednji dan je kupil cev in vodo speljal direktno v jezero. Vse skupaj je stalo 10 EUR in gostje so lahko mirno spali.


Voda je povsod pitna in izredno okusna, tudi v restavracijah ponujajo vodo iz pipe. 


Naslednji dan sva se poslovila od Weissensee in si ogledala še dva avstrijska jezera. Nobeno naju ni tako navdušilo, pogrešala sva mir in kultiviranost.

Ni komentarjev:

Objavite komentar