V članku sicer pogrešam jasne besede o tem, kako nevarno je živo srebro, ko se vskladišči v telo. Lahko pa preberemo, kakšna ogromna količina živega srebra je že v Tržaškem zalivu in koliko ga dodatno pride vsako leto. Razmislite, torej, ko boste naslednjič jedli "domače" ribe.
Prav tako ne verjamem, da lokalni prebivalci, ki uživajo veliko rib, nimajo v sebi prevelikih količin živega srebra. Da o Idrijcih ne govorimo! Na IJS so uporabili napačno metodo in sicer so iskali samo živo srebro v krvi. Najkasneje po treh tednih, ko ga zaužijemo, se živo srebro vskladišči v tkiva, ker je preveč nevarno, da bi s krvjo krožilo po telesu. "Pravi" testi potekajo tako, da najprej s substancami kot je DMSA mobiliziramo odložene težke kovine v tkivih, potem pa naredimo urinski test. Škoda, namen je bil dober, vendar prizadetim prebivalcem takšni pristop ne bo koristil.
Tukaj je še članek:
Živega srebra je preveč, da bi lahko bili brezbrižni
Mednarodna delavnica vrhunskih strokovnjakov na Morski biološki postaji o pripravi mednarodne konvencije za živo srebro
Boris Šuligoj, 13. Oct, 2010
vir: www.delo.si
Piran - Strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan so skupaj z japonskim inštitutom za bolezen Minamato, državno agencijio za raziskovalno dejavnost in Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo na sedežu te postaje organizirali mednarodno delavnico o živem srebru.
Kakih 55 vrhunskih strokovnjakov iz 12 držav snuje strokovne podlage za izdajo globalne konvencije o živem srebru, ki jo bo na koncu pripravil Okoljski program Združenih narodov (UNEP), potrdili pa pristojni organi Združenih narodov leta 2013. »Namen delavnice je, da najbolj ugledni in izkušeni raziskovalci identificirajo glavne pomanjkljivosti v zdajšnjem razumevanju, kako reševati probleme kontaminiranih območij, kakšne so razsežnosti onesnaženja, kakšna so tveganja za prebivalstvo in ekosistem, ugotoviti, koliko ta okolja prispevajo v globalni živosrebrni sklad in na kakšen način so možne sanacije, remediacije onesnaženih območij,« je povedala prof.dr. Milena Horvat, vodja odseka za znanost okolja z Inštituta Jožef Stefan.
Problem živega srebra je, da kot ping pong žogica kroži v okolju. Dokler ostane v svoji anorganski obliki, ni nikomur nevaren. Problem pa je, ko spremeni kemijsko obliko in kot metil živo srebro začenja vstopati v življenjske skupine. Najprej vstopi v bakterije, nato v plankton, v ribe, in v vse višje vrste. Največ metil živega srebra imajo morski psi, mečarice, tune, v severnem Jadranu pa tudi take ribe, kot so ugorji, denimo. Idrijca in Soča vsako leto prineseta v Tržaški zaliv 1,5 tone živega srebra, čeprav rudnik ni že vrsto let več aktiven. Vode izpirajo nekdanje rudniške ostanke, saj je rudnik deloval 500 let. Doslej so vode v ta zaliv odložile 35.000 do 40.000 ton živega srebra. Vsaka dejavnost na morskem dnu, ki dviguje sedimente (ribištvo, najrazličnejša dela na dnu, polaganje plinovoda, plinski terminal...) povzroča nevarno mobilizacijo živega srebra, je pojasnila Milena Horvat. Gojišča školjk ali ribogojnice ob izlivu Soče so neprimerne, je ocenila Horvatova, toda po drugi strani so gojene ribe iz Piranskega zaliva še najmanj problematične, saj jih krmijo s hrano, ki nima živega srebra.
»Naredili smo analizo in ugotovili, da celo lokalni prebivalci, ki enkrat ali dvakrat tedensko uživajo ribe, nimajo visokih koncentrcij živega srebra. To zato, ker večinoma uživajo majhne ribe, ki še nimajo veliko tega metil živega srebra. Morskih psov, svežih tun in mečaric ljudje ne jedo ravno pogosto. Tudi ribe iz Soče imajo sicer dvakrat več živega srebra v sebi kot po drugih slovenskih rekah, vendar še zmeraj malo, saj so to vse vnešene ribe, ki živijo premalo časa, da bi koncentriale velike količine človekovemu zdravju nevarne snovi,« je menila Milena Horvat.
Seveda pa se živo srebro nahaja tudi v drugem okolju, ne zgolj v rekah in morju. Tudi v prsti ga je lahko precej in če ljudje v taki prsti pridelujejo zelenjavo, to za njihovo zdravje ni najbolje. Slovenija bi rada po vzoru japonskega centra Minamato v Idriji ustanovila mednarodni center za živo srebro, ki bi ga financirala vlada in UNEP. »Na delavnici bomo sestavili pet poročil, ki jih bomo objavili v pomembnih znanstvenih revijah. Pri tem bomo opozorili, da se ljudje ne smejo obnašati kot noji z glavami v pesku in postavljati plinske terminale na nepravih mestih. Naš cilj je, da bi globalna konvenciaj o živem srebru preprečila takšna nevarna početja ljudi in da bi zastavila akcijski načrt in projekte za organizirano razstrupljanje okolja,« je povedala Milena Horvat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar