sobota, 17. junij 2017

Veganski bananin kruh brez glutena

Že nekajkrat sem zasledila hvalnico bananinemu kruhu - tako se samo imenuje, ker ga lahko tudi popečemo in na njega namažemo marmelado. Drugače pa je to pecivo iz banan, za katerega boste na spletu našli ogromno receptov. Sama sem, seveda, iskala veganskega in brezglutenskega. In ga našla na blogu Cook Eat and Smile. Objavljam samo sestavine, kako speči Bananin kruh pa si preberite na Katjinem blogu.

Sestavine:

  • 70 g mandljeve moke
  • 30 g kokosove moke *
  • 1 manjša čž sode bikarbone
  • 1 manjša čž vinskega kamna
  • pol čž soli
  • 1 čajna žlička mletega cimeta
  • ščep muškatnega oreščka
  • mleta borbonska vanilija v prahu
  • 30 ml kokosovega olja
  • 3 jajca
  • 2 srednje veliki, dobro zreli banani (oz. 250 g – teža brez lupine)
  • 50 ml javorjevega sirupa (ali medu)

*pazi: kokosova moka ni enako kot drobno mlet suhi kokos!




Ker sem idejo za bananin kruh dobila v zadnjem trenutku, sem s sabo prinesla samo zrele banane in kokosovo moko. V sevniški trgovini niso imeli mandljeve moke, ampak grobo zmlete mandlje, kar se je kasneje izkazalo za genialno "napako". Kruhu so koščki mandljev dali hrustljavo komponento in s tem zanimivo teksturo.

Kot priporoča Katja na svojem blogu, lahko osnovni recept popestrimo. Jaz sem dodala kandirani ingver, ki sem ga nasekljala na majhne koščke. Rezultat je bil odličen. Na sploh mi je bil bananin kruh zelo, zelo všeč. Poleg tega, da je hitro narejen in da je recept zelo preprost. Še ON je bil presenečen in po mešanju suhega ter mokrega dela testa izjavil "A to je to?".

Ker je bila pečica že vroča, sva naredila še pirin kruh s semeni. To je tisti recept, ko lahko testo pregneteš z mešalnikom in ga ni treba vzhajati. Kruh je bil odličen in mislim, da se bo ON kmalu sam lotil peke - ker je tako preprosto, zdravo in okusno.

četrtek, 15. junij 2017

Vikend v Sevnici in okolici

Če že slavna Sevničanka Melania ne pride v domači kraj, jo moram jaz nadomeščati. Od kar sem zadnjič bila v Sevnici, ni nič novega, razen, da se je povečal obisk sevniškega gradu. Od domačinov sem izvedela, da tast in tašča Donalda Trumpa prodajata svojo hišo v Sevnici. Popolnoma ju razumem. Si predstavljate, da bi prišla domov zalivat rože in pokosit travo, pa bi ju ugrabili, ker bi imela s sabo samo 12 varnostnikov? Kakšen škandal bi se zgodil. Kakšna blamaža za Slovenijo!

Zato je res bolje, da hišo prodata in ostaneta poleg svojega slavnega zeta. Bela hiša se ne more primerjati s hišo v Sevnici, tudi, če je blizu vrtnarije ...

Načrt za soboto v Sevnici je bil:
- obisk vrta Rifnik (www.rifnik.si), kjer so imeli dan odprtih vrat;
- ogled Arheološkega parka Rifnik;
- ogled Slivniškega jezera;
- kosilo v domači gostilni;
- nazaj v Sevnico;
- peka bananinega kruha;
- pozno popoldansko kolesarjenje od reki Savi.

Realizirala sem vse, razen ogleda Arheološkega parka Rifnik, ker je začelo deževati. Tudi Slivniško jezero sem videla samo od daleč, v dežju. Kosilo je bilo super (spodaj boste izvedeli, zakaj), bananin kruh božanski, kolesarjenje ob Savi odlično. Priporočam.

Seveda sem ogled sevniškega gradu izpustila, to je za turiste. (hehehe)

Dan odprtih vrat v vrtu Rifnik:













Na poti do Slivniškega jezera - v dežju: 




Med iskanjem domače gostilne je nehalo deževati:


Pa sva jo našla! Že zunaj mi je bilo jasno, da gostilna, ki ima tako lepe rožice, ne more slabo kuhati. Ta korelacija se je kmalu potrdila v praksi ...










Na poti proti Sevnici (čez Planino): 



Del ceste je makedamski, vendar vseeno priporočam pot, ker pelje skozi zanimive kraje. V Sevnici pa nisva šla na tortico Melania, ampak sva spekla bananin kruh. Mljask, mljask, kako je bil dober! Recept bom objavila kmalu.

torek, 13. junij 2017

Zaradi klopa na urgenco

Kako lepo je urejen eden od urgentnih centrov v Sloveniji, sem se lahko v soboto popoldne prepričala tudi sama. Ko sem na dopoldanskem izletu morala na stranišče, se me je oprijel majhen klop. Tako majhen, da sem ga opazila šele doma. Hitro sem ga odstranila, kot nam svetuje tudi Ministrstvo za zdravje (glej spodaj).

Ker je bil klop majhen, je v koži ostala glava. Hmmm, kaj sedaj? Domači kirurški poskusi niso bili uspešni, čeprav imam veliko izkušenj z odstranjevanjem klopov, saj sem imela psa. Nič, na urgenco bo treba, je zaključil ON.

Pa sva šla. Gneče v novi čakalnici ni bilo, zato se je takoj prikazal medicinski brat (nimam pojma, kako se jim reče uradno). Ko sem mu povedala o svoji težavi, me je opozoril, da je storitev samoplačniška. Ja? Seveda sem privolila v plačilo, kaj pa naj bi storila. Šla k mesarju? Je že imel zaprto ...

Medicinski brat si je nadel posebna očala, z veliko lupo, da je našel tisto majhno glavico. Zanimivo je bilo to, da me je zaradi tega majhnega ugriza bolela roka od zapestja do komolca. Še dva dni me je ranica bolela, tudi oteklino sem imela, kolobarja zaenkrat še ni.

Čeprav to nič ne pomeni, kot si lahko preberete v našem novem članku o klopih in boreliozi, ki je bil objavljen v Avita.

Ranico in sebe sem razkužila še z Rizolom s klinčki (lahko bi tudi uporabila Rizol s pelinom, ampak ga nisem imela pri sebi). Na ranico ena kapljica, zame 10 kapljic, 3 x na dan.


Kaj je urgentno?

Se vam zdi prav, da je odstranitev klopa na urgenci samoplačniška? Moram biti bolj natančna: da je odstranitev delčka klopa, ki ostane v koži, samoplačniška? Če pa nas vsi zdravniki opozarjajo, da je treba klopa odstraniti čim prej.

Vem, vem, sama sem si kriva, kaj pa klopa dobim čez vikend. Dragi moji, čez teden delam in ne hodim na izlete ter v gozdu iščem primerno mesto za lulanje! No, moški klopa zaradi lulanja ne more dobiti, ker mu ni treba tako globoko v gozd. Postavi sem na rob, odpne hlače in z varne razdalje opravi. A ni to še ena diskriminacija?

Ampak, od zafrkancije nazaj k resnim temam. Torej, če pijanček v soboto ponoči pade in ga policisti odrgnjenega pripeljejo na urgenco, je ta ukrep brezplačen. Moj klop, ki lahko - če ostane notri do ponedeljka, ker ne želim ali ne morem plačati 8,50 EUR za odstranitev - povzroči izredne zdravstvene posledice in več 10.000, če ne 100.000 EUR stroškov v zdravstveni blagajni, pa je plačljiv?

Saj ne bi paničarila, če ne bi bilo v Sloveniji toliko klopov in tako visok odstotek okuženih klopov. Kje so naše prioritete?

Odstranjevanje klopov (Vir: Ministrstvo za zdravje)

1. Kdo: Vsak naj si odstrani klopa sam.

Odstranjevanje klopov namreč:

  • ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih
  • ne more biti razlog za obisk ambulante ob 3h ponoči in
  • ni razlog za kirurški poseg.


2. Kdaj: čim prej.

Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša.

3. Kako: Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo.

Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev.

V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.

Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali  nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo kasno in so zariti globoko v kožo.