petek, 12. november 2010

Irska: Bamboo Park

Na Irskem sva obiskala tudi bambusov park. Sprva sva bila skeptična, potem pa navdušena. Lastnik je govoril tudi nemško, vendar ga nisva vprašala, od kod je. Mislim, da iz Švice.

Kljub temu, da vreme ni bilo optimalno in je po dobri irski navadi vsaj 10 minut v eni uri deževalo, sem v obisku uživala. Saj veste, zakaj: bambusi so trave oz. trave so kot bambusi, torej moje najljubše rožice.



Park se nahaja na čudoviti parceli s svojim "zasebnim" zalivom. Če ne bi deževalo, bi iz nahrbtnika potegnila knjige in uživala v morski energiji.




V lanski zimi je zmrznilo veliko rastlin, predvsem palm, pa tudi bambusov. Več metrov visoke palme so stale na zelenici za obiskovalci.

Tale bambus mi je bil izredno všeč ...

... in na srečo sem pod listi odkrila tablico z imenom.

V naravi se bambusi sami gnojijo z odpadlimi listi. V listih je veliko silicija, zato potrebujemo za vrtne bambuse (predvsem za tiste, ki jih gojimo v loncih) posebno gnojilo, saj liste ponavadi pograbljamo, da ne uničijo trave.


Življenje: Kaj bi brez Ikee

Zelo zanimiv dan je bil danes: zopet sem bila na seminarju pri Roku Hrastniku! Bilo je, kot vedno, zelo dinamično in zato tudi naporno. Domov sem prišla izsesana kot stara pomaranča. In lačna.

Naša nova spletna stran Avita lepo napreduje, tudi z Rokom sva po seminarju pregledala zadnje osnutke. Oh, kako sem vesela, da pomaga kot svetovalec! Izdelava spletnih strani pač ni moj poklic, čeprav se že veselim urejanja nove spletne strani.

Po Aviti bomo začeli s prenovo spletne strani za ordinacijo, nato pa, končno, pride na vrsto še feng shui. Takrat bomo že pisali leto 2012, sem prepričana.

Jutri bom po dolgem času obiskala Ikeo. Potrebujem regal za delovno sobo in v Ikei imajo idealnega za mojo prazno luknjo poleg obstoječe omare. In mizo. In svetilko. Seveda bom pogledala še slike, rožice, pisalno mizo ...

Pravkar sem izračunala, da sem Ikeo prvič obiskala davnega leta 1996. Takrat je bila stuttgartska Ikea še v centru mesta (!) in kot študentka iz bivše socialistične države sem bila navdušena nad ponudbo. Jochan, Dominikov sostanovalec, je uporabljal 99% stvari iz Ikee, zato me je spremljal do trgovine in svetoval pri nakupu. Nimam pojma, kaj sem kupila, spomnim se samo vhoda v trgovino in občutkov v trgovini.

Evo, čeprav sem še pred kratkim trdila, da ne bom opisovala svojih vsakodnevnih misli in dejanj, me je danes zaneslo. Ok, en bonus imam.

torek, 09. november 2010

Življenje: Šibek les, močna kovina

Na srečo je november mesec, ki mu vlada kovina yin (na splošno gledano, po letnih časih). Kot verjetno že vsi veste, potrebujem les yin in element kovina seveda ni moj prijatelj. Še posebej kovina yang ne, kovino yin že lažje obvladujem. Ampak, počasi se približujemo decembru, ki bo pod vplivom elementa vode. To je za les že bolje, samo toplote bo manjkalo. Zato že delam načrte, kako bom segrela moj les yin.

Kot vsako leto, imam v teh, zame zelo neugodnih mesecih, največ dela. Pa ne s feng shuijem, ampak z vsem ostalim. Ne znam si organizirati dela tako, da bi lahko jeseni počivala. V podjetju bi nujno potrebovali še enega sodelavca, ki bi moral nujno znati nemško. Dobil bi moje in Dominikove naloge, zato bi lahko končno delala tisto, kar najbolje znava. Ampak, niti za razpis ne najdem časa.

Svetla točka je moj novi prenosnik s super monitorjem (ni velik, samo dober), kjer fotografije izgledajo zelo realistično. Ali zelo lepo, ali zelo zanič. Vse se vidi. Svetla točka bo tudi feng shui seminar konec meseca in še trije slovenski, enega se moram udeležiti čisto po službeni dolžnosti (beri: če bi imeli novega sodelavca ali sodelavko, bi šel on).

Da bi bilo vse skupaj še bolj naporno, sem doma začela z urejanjem po stanovanju. Saj vem, vedno nekaj sortiram in pospravljam, tokrat pa grem še globje in bom nabavila nekaj novega pohištva. Brez skrbi, nič dragega, ker gre za sobo za goste, ampak spremembe bodo.

Res nimam vzroka za pritoževanje, razen tega, da pri vseh projektih zaostajam najmanj dva tedna. Kdo mi bo pomagal??? Danes zvečer bom srečala nekaj v Sloveniji živečih Nemcev. Povabili so naju na praznovanje Martina v gostilno blizu Ljubljane. Me prav zanima, koliko slovenske mentalitete so se že navzeli. Še dobro, da gledam več nemških Tv programov, kot slovenskih, da berem večinoma nemške knjige in v zadnjem času pridno dopisujem z nemško kolegico Riko. Tako mi bo jezik gladko tekel, brez podpore vina ali mastne goske.

ponedeljek, 08. november 2010

Irska: Bantry House

Jasno, Bantry House se nahaja v bližini irskega mesteca Bantry. Ko sem v turističnem vodiču prebrala, da je poleg hiše lep italijanski vrt, sem Bantry House takoj uvrstila na seznam.

Kaj naj rečem? Vrt je zanimiv, čeprav me ravno italijanski del vrta ni navdušil, saj mi takšen stil ni všeč. In priznam, dvorca si od znotraj nisem ogledala. Enostavno se mi je uprlo, bila sem sita aristokratije, cerkva in muzejev.





Ja, imeli so tudi okrasne trave!



Zasaditve so bile zelo premišljeno razporejene glede na smeri neba in na pihanje vetra. In na severu so, seveda, bile hoste.






Od nemških turistk, ki so se z nama vzpenjale po stopnicah, sem izvedela, da so v dvorcu in okolici snemali film po knjižni predlogi priljubljene avtorice romantičnih romanov Rosemunde Pilcher.

V parku okrog dvorca so seveda rasli grmi fuksij, ki so ena izmed irskih krajinskih značilnostih. Kako lepi so v naravi, po eni strani filigranski, če jih pogledaš od blizu, in barvno zanimivi tudi od daleč.

nedelja, 07. november 2010

Prehrana: Vegansko dobro v nedeljo

Za nedeljski zajtrk nisem komplicirala, saj se mi je mudilo v bazično kopel. Z zelenjavnim namazom sem si namazala domač polnozrnati kruh, ki sem ga včeraj na tržnici kupila od pohorskega ekološkega kmeta. Na srečo še vedno vztrajajo in razvajajo na, ljubljanske meščane, z zdravo IN dobro hrano.

Temperatura vode v bazični kopeli je bila idealna, zato sem z užitkom "zdržala" uro in pol. Prebrala sem kar nekaj revij in časopisov, zato jedilna zopet diha.

Za kosilo je moj dragi možiček sanjal o ogljikovih hidratih v obliki rižote, pa sem ga hitro postavila na trdna tla. Ne, dobil bo "samo" solato z nekaj koščki krompirja. Radiču sem dodala endivijo, naredila solatno polivko iz bučnega olja in preskočila česen, saj gremo jutri v službo. Mljask, je bilo dobro!


Pravkar pa sva pojedla dušeno zelenjavo, predvsem por in korenje, zraven pa, kot prilogo, basmati riž. Ja, v želodčku mi je lepo, vendar je glava bistra, zato bom še malo delala na računalniku.