Sebičnost sodobne Eve

Letošnje leto me res zdeluje - bom o tem še kaj napisala - zato potrebujem veliko počitka. Današnji dan sem preživela v mini živalskem vrtu in tega lepotca prepričala, da mi je poziral:

Včeraj pa sem se v rajskem vrtu stegovala po jabolki. Ne, Adama ni bilo blizu, sodobna Eva sadeže poje kar sama ...

Arboretum Volčji potok - med rožicami in dinozavri

Včeraj je spontano padla odločite za izlet v Arboretum Volčji potok. Nisem vedela, kdaj bo zopet začelo deževati, zato sem želela ostati v bližini in nekje, kjer se je možno skriti pred nepričakovano ploho.

Vse to arboretum nudi. Pa ne samo to, spremenili so ga v pravi doživljajski park -  v pozitivnem smislu. Če se spomnim mojih prvih obiskov pred dvajsetimi leti ...

Pred vhodom v Arboretum je nekaj bolj ali manj posrečenih zasaditev. Tole muhasto poletje je še najbolje preživelo rdeče zelje.

Tele zasaditve pa ne razumem - kot da bi jo ustvaril nekdo, ki ničesar ne ve o barvah. Mogoče pa sem premalo avantgardna?

Izredno veliko trav so posadili v Arboretumu - končno, lahko samo pripomnim. Če bi radi trave posadili tudi v vaš vrt, si jih pojdite najprej ogledat. Nekatere zrastejo zelo velike. Te pregrajujejo parkirišče od vstopne ploščadi. Lepo! Obvezno jih bom šla fotografirat jeseni, ko bodo dobile različne rjavo-rdečkaste barve.

Račke so se dobro udomačile v ribnikih po Arboretumu. Njihova glavna zaposlitev je, kako od obiskovalcev izvabiti čim več hrane.

Če imate otroke, ki nujno potrebujejo gibanje, se takoj odpravite v Arboretum. Naredili so raj za igranje, tako velikega izbora igral še nisem videla. Imajo tudi labirint s stolpičem na sredini, pa vzorčne gredice, pa peskovnik, različne skrivalnice in hišico na drevesu, gugalnice ... Za nekaj ur boste imeli mir.

Mladi in stari pa lahko v vzorčnem vrtu spoznavajo zelenjavo, rože in dišavnice.Vrtovi so posejeni v različnih stilih (kmečki, sodoben).

Tukaj sem se zadržala kar nekaj časa. Vzdihovala sem nad lepoto okrasnih trav in se mučila, kako te filigrane lepotice čim bolje fotografirati.

Sem že povedala, da so do konca avgusta podaljšali razstavo dinozavrov? O njih ne vem prav veliko, samo da so bili eni čisti mesojedci, drugi pa rastlinojedci. Ko se postaviš poleg njih, se zaveš, da so imeli naši predniki slabe možnosti za zmago v boju.

Povsod po Arboretumu je veliko hortenzij in to različnih vrst. Letošnje vreme je za njih idealno.

Tale malček je bil rastlinojedec ...

... ta velikan pa eden izmed najbolj nevarnih dinozavrov, ker je lahko tudi hitro tekel. Oglejte si njegova meča in vse vam bo jasno. 

Obvezno se ustavite v kavarni; še vedno imajo dobre sadne kupe in simpatično postrežbo.

Pot so nam prekrižale tudi male račke. Mama raca jih je suvereno vodila in videlo se je, da ima izkušnje s "prometom" - obiskovalci. Vsi smo se stavili in opazovali male kepice.

Dopust na kmetiji ob Kolpi

Ob prijavi na blog sem se zgrozila: 12 dni nisem ničesar napisala! To je zanesljivo nov negativen rekord. Seveda sem bila vmes na dopustu, ampak ponavadi sem vedno nekaj pripravila, vsaj prispevek ali dva. Letošnje leto je zame zelo naporno, tale kitajski leseni konj me po eni strani sili v aktivnosti, po drugi pa izčrpava.

Dopust sem zelo, zelo potrebovala. Tako zelo, da sem čisto odklopila in nisem naredila niti ene fotografije. Ja, niti ene! Bila sem na ekološki kmetiji v Vinici, kamor so me zvabili z obljubami, da je Kolpa najčistejša reka in da se segreje na 28 stopinj. Malo sem dvomila v takšne temperature, kar se je izkazalo za upravičeno. Kolpa je imela ob moje prihodu največ 20 stopinj ... Zadnje dni se je segrela do znosnih 24, da sem šla plavat. Ampak, prav dolgo nisem ostala. Poleg tega sem se hodila kopat v Podzemelj, kjer je plitvejša in počasneje teče.

V apartmaju na kmetiji je bilo super, samo petelin mi je grenil jutra, saj je s svojim dretjem začel ob štirih. Eno noč je bil tiho, ne vem, kaj so z njim naredili. Jaz osebno sem ga v mislih večkrat "pospravila". Sem poskušala napeljati Dašo, da bi šle v kokošnjak na nočno akcijo, pa se je samo prevalila na bok in dremala naprej. S sopotnikom vegancem pa tako ni bilo za računati, da bi se mi pridružil na krvavem mesnem podvigu.

Dopustnikovati na kmetiji pa ima tudi svoje prednosti: ko ti zmanjka zelenjave, pošlješ šefici kmetije samo sms (ja, ta je mlada in elektronsko opremljena) in zelenjava sveže natrgana čaka pred vrati apartmaja. Vzela sem jo tudi za domov in si napolnila hladilnik. Mljask.

Seveda so me vsi svarili pred komarji. Pičila sta me samo dva, eden na večernem sprehodu, drugi pod mizo v restavraciji. S sabo smo prinesli različne pripomočke (mrežo, sprej, dišavo za vtičnice, pokalico) in si naredili bivanje znosno. Torej, kar se mojih izkušenj tiče, so petelini ob Kolpi tečni, komarji malo manj.

Ob Kolpi je veliko sprehajalnih poti, samo travo bi morali bolj redno kositi. Mi smo se potepali tudi v Črnomlju, šli po Grajski gozdni učni poti, ki je idealna za vroče dni, v Metliki pa obiskali Belokranjski muzej, ki nas je vse zelo navdušil. Res vreden ogleda, naša gostiteljica na kmetiji je imela prav. 

Po treh dneh sem končno poskusila belokranjsko pogačo, ki je bila tako suha, da sem po grlu spravila samo košček. Bolje so se odrezali v restavraciji v kampu Podzemelj. Jedla sem belokranjske žlinkrofe (ja, z n-jem se izgovorijo), ki so bili na srečo napolnjeni z govedino in ne z drobovino, kot je v originalu. Tudi v priznanih belokranjskih restavracijah je težko dobiti dobro domačo hrano; zelo razočarani smo bili v Vinici in okolici. Če poznate kakšne dobre gostilne, mi sporočite, saj bom v Belo krajino še šla. Ostala mi je namreč ena neizpolnjena želja - da bi se s čolnom spustila po Kolpi. Ne, dve, da bi preplavala reko in stopila na hrvaško stran.

Naredila bom končni obračun stroškov, vendar že sedaj vem, da je bil vsaj za 50% cenejši kot če bi šla na hrvaško obalo. Spočila pa sem se ravno tako, če ne še bolj - kljub petelinu. 

Pa vi, kako preživljate dopust?

P.S.
Kalkulacija za 5 dni dopusta v Beli krajini: 200 EUR na osebo. Šli smo petkrat  jest v restavracijo in se veliko vozili. Bilo mi je prav hecno, ko smo za dve pijači dobili račun: 2,20 EUR. Za ta znesek ti na hrvaški obali ali v Ljubljani prinesejo malo vode. 

Erlangen - rožice

Med hojo od apartmaja do seminarske predavalnice sem videla polno zanimivih zasaditev, ki jih bom sedaj delila z vami:

Vrtovi, ki jih v feng shuiju opisujemo kot yin, so v Erlangnu zelo pogosti. Ob visokih starejših vilah, na severni strani, rastejo samo preverjene in odporne rastline kot so praproti in bršljan.

Zasaditev na okenski polici ene od restavracij v starem delu mesta

Ta scena pa me je neznansko navdušila! Kako prilagodljive so rastline. Nihče jih ne zaliva, rastejo z minimalno količino zemlje. Bravo narava.

Še ena samozasaditev v fugi na pločniku. Enostavno navdušena sem.

V feng shuiju rdeča vrata priporočamo na severovzhodu. To je področje slabih duhov, ki se rdeče barve bojijo.

Tale koeksistenca mora trajati že več let, če sklepam po slami na tleh. Jaz pa te bele tradeskancije kupujem v vrtnariji ... Ste vedeli, da cvetijo samo dopoldne?

V Erlangen na feng shui seminar - fotoreportaža

Na seminar v Erlangen sem seveda vzela samo kompaktni fotoaparat. Velikokrat sem fotografirala z eno roko, ker je bila v drugi težka torbica ali dežnik. Mislim, da so nastale zanimive slike, ki vam bodo pokazale, kako sem uživala v Erlangnu.

Na pot sem se odpravila z vlakom, ker sem izračunala, da me bo pot stala polovico manj. Pri nemških železnicah sem preko spleta kupila ugodno vozovnico za prvi razred, zato je bila vožnja res prijetna.

Prestopiti sem morala v Münchnu

V Erlangnu sem bila že četrtič - kolegica Angela vedno organizira izredno zanimive seminarje. Predavalnico imamo v kulturnem in prireditvenem centru E-Werk. Zelo mi je bila všeč zasaditev okrog znaka.

Sredinski plakat vabi na torkove večere, ko si lahko spečemo meso in zelenjavo, ki smo ga prinesli s sabo. Zakaj nekaj takšnega nimamo tudi pri nas? Recimo, v Tivoliju.

Samo del razreda, s predavateljico mojstrico Susanna Lau. Glavna tema tridnevnega seminarja je bila perioda 9, ki se bo začela 2017 in zelo spremenila energijsko podobo.

Prvi dan je bilo sončno in toplo, potem pa je prišla deževna fronta in temperature so padle na 16 stopinj. To ni odvrnilo nekaterih nemških kolegic, da ne bi ostale v poletni podobi. Tole sem morala fotografirati!

Poglejte v drugo vrsto: tudi naš DJ Umek bo na elektronskem glasbenem festivalu.

Erlagen je univerzitetno mesto, predvsem medicina je močna. Lepo se je sprehajati po ulicah in uličicah, se usesti za klepet ali pa kaj pojesti v številnih gostinskih lokalih. Ponudba je zelo raznolika, kakovost pa tudi.

V Erlangnu je teren raven, zato kolesari mlado in staro; še nikjer, razen v Amsterdamu, nisem videla toliko kolesarjev. Ulice so široke, da si jih lahko delijo vsi udeleženci v prometu.  

Veliko je starejših vil, ki jih zasedajo tudi inštituti, bolnišnice, študentje

V Sloveniji se trenutno veliko govori o tem, katere metode lahko v ordinaciji uporabljajo zdravniki. Njihovi nemški kolegi s tem nimajo težav. Ta splošni zdravnik zdravi tudi z naravnimi metodami in akupunkturo.

Vhod v porodnišnico. Najprej sem opazila dokaj puščavsko ureditev gredice, nato pa človeka na okroglem podestu. Hm, le koga predstavljata? Nosečnice, ki gre v porodnišnico rodit, očitno ne.

V Erlangnu so trgovine zelo različno odprte. Takrat, ko je igrala nemška nogometna reprezentanca so bile čisto prazne - užitek je bilo nakupovati. Trenutno je življenje v Erlangnu čisto podrejeno nogometu in pričakovanja so velika.

Malo sem že pozabila, kako velika je ponudba kruha v nemških pekarnah. Nisem se ga mogla najesti, poskusila sem najmanj 10 različnih vrst. Nemci so že svetovni prvaki: v peki kruha. 

In, ker sem pojedla preveč kruha in popila preveč piva, se sedaj postim.