Mini dopust na Klopinjskem jezeru

Odločitev je padla že junija, da gremo, namesto na morje, raje na eno od nam ljubih avstrijskih jezer. Ker je voda v Klopinjskem jezeru (Klopeiner See) praviloma najbolj topla, smo se za 5 dni odpravili tja. Za Luia je bilo vse novo, za naju z dragim pa vse znano - zato se je dopust lahko takoj začel.

Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo s sabo vzeli tudi dolge hlače in toplejše jakne. Ampak, nič nas ni odvrnilo od uživanja na dopustu. Meni je bilo všeč, da smo bili v penzionu in da mi ni bilo treba skrbeti za hrano. Ko smo bili lačni, smo šli jest. Ko smo bili utrujeni, smo šli spat.

Tiho sem upala, da se bo Lui opogumil in prišel vsaj v bližino vode. No, je prišel, na dva metra, še raje tri. Tako sem se pač sprijaznila, da ne bo nikoli postal Wasserratte (nemški izraz za nekoga, ki obožuje vodo), čeprav ima v sebi lovske gene.

Hodili smo na krajše pohode po bližnji okolici. Moj dragi si je (seveda) sposodil kolo in na svoj način raziskoval okolico. Lui se je izkazal za pravega uživača:

- Užival je na ležalniku in ni imel zadržkov, če ga je zasedel polovico.
- V penzionu je s svojim šarmom (seveda) očaral vse zaposlene ter zato užival dodatne privilegije.
- Po sprehodu je bil prvi, ki je zavil v lokal na pijačo. No, on je želel sedeti na stolu, v mojem naročju, in opazovati mimoidoče (ljudi in pse).

Pet dni je hitro minilo in domov smo se vrnili spočiti. Ugotovili smo, da bi bili ob lepšem vremenu bolj utrujeni, saj bi cel dan nekaj počeli. Tako pa smo bili zmerno aktivni in uživali v lenuharjenju.

Še tole: Klopinjsko jetero smo nazadnje obiskali julija 2016. Neverjetno, kako se je turistična ponudba izboljšala v teh treh letih. Pa ne govorim o dodatnih apartmajih in povišanju cen (kot na Hrvaškem), ampak o ponudbi v restavracijah, lokalih, na športnem in kulturnem področju. Osebje: prijazno in usmerjeno h gostom. Zato bomo še naprej radi hodili v Avstriji na dopust (do Klopinjskega jezera je iz Ljubljane samo dve uri vožnje).

Moj dragi je testiral sup - kar dobro mu je šlo, čeprav je imel prekratko veslo.

To je klasična Luieva poza, ko je radoveden. Tako se postavi na prag restavracije ali lokala in prevoha situacijo. Tokrat se je čudil, kam gre Andrej. 

Brez panike, na koncu pomola je voda bistra in čista. Zato pa imajo pomole, da je dostop do vode lažji in ni treba broditi po mulju in lokvanjih. Voda v Klopinjskem jezeru je odlična kakovosti, kot pitna voda.

Rožice v Murglah - junij

Hitro moram objaviti slike rožic še iz junija. Sedaj so že skoraj enkrat večje, čeprav je veliko škode naredil hladen dež, veter. škodljivci ... Letos sem tudi zelo veliko prestavljala lonce, zato bodo na julijskih slikah čisto drugačni motivi.

Kot boste opazili, se v kader pogosto vsilil Lui. Ko pa je on na vrsti za fotografiranje, se potuhne. Lumpek!

Pri sezonskih rastlinah je poudarek je na zelenih, belih in sivih barvah, trajnice pa so tudi v drugih barvah.

Kakec v avstrijski školjki

V začetku junija smo en teden preživeli na avstrijskem Štajerskem, v Ramsau am Dachstein. Weissensee, naša klasična destinacija v tem letnem času, leži letos v energijsko neugodnem izseku, zato smo poiskali nov kraj za dopust. Po naključju sem naletela na Ramsau (ker imajo tam super hotel, ki je zelo prilagojen za pse) in takoj začutila, da bi lahko bilo tam zanimivo. Nisem se zmotila.

Mi smo našli apartma v bližini Ramsaua, s krasno teraso in ležalniki. Hodili smo na različne izlete, moj partner si je sposodil električno gorsko kolo - in bil navdušen.

Pogled iz apartmaja

Presenetila nas je mila klima na planoti Dachstein, saj so v bližini gore, ki so visoke tudi 3.000 metrov. Še ena zanimivost: v Ramsau so živeli zagrizeni protestantje, ki so v času protireformacije imeli maše kar v gozdu, na skriti lokaciji. Sedaj do tja vodi strma pohodna pot.

Ramsau in okolica sta nas navdušila. Najprej smo vse primerjali z Weissensee in pogrešali zatišno lego jezera; ampak, hitro smo ugotovili, da nam Ramsau z okolico nudi veliko več, res za vsakogar nekaj.

Goste, ki ostanejo več kot dva dni, dobijo turistično kartico, ki omogoča veliko brezplačnih ugodnosti in še več popustov. Zastonj je avtobusni prevoz, ena vožnja z gondolo na dan, različne vstopnine ...

Bilo je vse tako, kot se pričakuje v turistično razvitih krajih, samo pri označbah pohodniških poti sem včasih pogrešala kakšno oznako več. Z Luiem sva se na enem pohodu dvakrat izgubila.

Še ena (kulinarično-verska) zanimivost: na planoti Dachstein so zaradi ugodne klime lahko gojili pšenico, v nekaj kilometrov oddaljenem Schladmingu oz. dolini Emms, ki leži nižje, pa so katoliki imeli slabše pogoje, zato je zrasla samo rž. Tako so "Bauernkrapfen" - kmečki krofi v Dachsteinu iz pšenice, v Schladmingu pa iz rži, ki je seveda dala manj fine krofe. Preganjani protestanti so imel malo, sladko zmago. :)

V samem Ramsau lahko priporočam naslednje lokale:

1. pur Styria - Der Dorfladen, Ramsau 299

Odlična trgovina z zelenjavo in lokalnimi izdelki. Pripravite denarnico!

2. verweilzeit Café-Bistro in Delikatessen (https://www.verweilzeit.at)

Ko imate vrh glave zrezkov in krompirja, se odpravite v ta bistro na zdrav vegetarijanski/veganski obrok, solate, sladice. Zraven je tudi delikatesa, kjer vam bo zaigralo kulinarično srce. In, pripravite denarnico.

Zdaj pa še razlaga naslova današnjega prispevka. Že na Weissensse, ki leži na malo manj kot 1.000 metrov nadmorske višine, sem opazila, da mi prebava zelo dobro deluje. Ni šlo za pogostost, ampak količino. Ker so avstrijske straniščne školjke drugačne od naših, imajo nekakšno stopničko, na katero se usede kakec, sem lahko zelo nazorno spremljala količine. Moj dragi je potrdil moja opažanja.

Ker je zmanjkalo toaletnega papirja, sem ga poslala v trgovino in zabičala, da naj pride domov z najboljšim papirjem, kar ga imajo, po principu: veliko kakca = dober papir. Prinesel je resnično najboljšega: Zewa, 5-plastnega. Božansko, enostavno božansko.

Tokrat samo slika avstrijskega toaletnega papirja, naslednjič pa nekaj slik z Ramsaua in okolice, kjer smo se potepali. 

Pasje zdravje

Kar nekaj časa sem razmišljala, ali naj o Luievem zdravljenju sploh kaj napišem, pa sem se odločila, da bom, saj je situacija v celoti "prenesljiva" v človeško življenje. Prav tako sem se odločila, da bom pisala brez olepšav - pa saj to skoraj vedno.

Torej, moj psiček Lui, iz zavetišča Poreč, ki je star približno 19 mesecev in z mano 11 mesecev, je že od začetka najine skupne poti imel čuden odnos do hrane. Jedel je samo, ko ni bil v stresu. Tudi mu ni vse ustrezalo. Že od začetka sem mu dajala najboljšo hrano, monoproteinsko, brez glutena oz. žitaric, tudi sama kuhala.

Kljub temu je letos pozimi večkrat dobil drisko. Postal je zelo izbirčen, kaj bi jedel. Tudi, če sem vztrajala en dan, ni želel jesti določene hrane. Če jo je pojedel, je dobil drisko.

Tri mesece po prihodu v naš dom sem ga peljala k veterinarki na bioresonanco. Naj ga preventivno pregleda, saj ni imel normalnega otroštva, pa tudi v zavetišču so ga dosti prehitro kastrirali - sredi julija je dobil cepiva in narkozo, čeprav smo se drugače dogovorili. Še sedaj sem besna in veterinarju, ki se je odločil za poseg, bi z veseljem dala dvakrat ali trikrat okrog ušes.

Lui bo imel oz. ima zaradi prezgodnje kastracije zdravstvene težave. Lani jeseni, na bioresonanci, je bilo vse v redu. Letos spomladi sem ponovno šla na pregled, ker po mojem mnenju ni bilo vse v redu, saj je Lui prepogosto dobil driske in prhljaj - znaki za alergije. Teklo mu je iz oči in srbela so ga ušesa.

Veterinarka je trdila, da je z njim vse v redu, razen nekaj malenkosti.

Meni moja intuicija ni dala miru. Tudi vem, iz humane bioresonance, da nekateri terapevti napačno testirajo. To bi vam zelo rada položila na srce, če greste na bioresonanco: rezultati testiranja so odvisni od stanja terapevta. Če ste v dvomih, pojdite drugam.

V zaprti Fb skupini sem izvedela za dr. Nabergoja v Moravskih Toplicah. Na testiranje sem poslala Luievo slino in čez 3 tedne dobila potrditev: Lui ima cel kup alergij.

Iz hrane sem izločila vse alergene, ampak stanje še ni bilo v redu, saj je Lui dobil seneni nahod. Vedela sem, da moram na terapijo v Moravske Toplice, saj je bilo z Luiem vse slabše.

Med čakanjem sva z Luiem obiskala mojega bivšega moža, ker sem sumila, da ima Lui borelijo (imel je dva klopa). Dominik, terapevt za bioresonanco, je testiral seneni nahod in ne borelije.

Lui ni smel v ordinacijo, zato smo testiranje opravili kar na vrtu. A nista lepa?

Tudi dr. Nabergoj me je navdušil in z Luiem bova kmalu šla na terapijo številka dve. Na vrt sem postavila posodo z vodo in zbirala alergene. Tako bo lahko Lui dobil individualno terapijo.

Nauk zgodbe: zaupaj svoji intuiciji, vztrajaj in išči informacije.

Luiu gre dosti bolje, dobiva homeopatska zdravila, dajem mu probiotike Bactoflor in glutation. Potrebuje še magnezij in jod - zadnjič sva skupaj jedla Hoferjeve eko kozice.

Z novim monitorjem

Kako zabaven je človeški um! V zadnjih tednih sem si ves čas govorila: samo še to opravim, pa bom napisala prispevek za blog. Samo to še mine, pa bo na vrsti blog. Zdaj pa res ne morem, ker ... No, ta zadnji izgovor pa je bil: samo še novi monitor si kupim, pa bom napisala 20 člankov!!!

Kot pravilno predvidevate, sem si kupila nov monitor, saj pišem besedilo. Ampak, kakšne muke so to bile. Zelo znani problem v prodaji je prevelika izbira. Vedno mi gredo na živce trgovine (s prehranskimi dopolnili, recimo), ki imajo v ponudbi npr. 5 različnih vitaminov D. Če nimajo za vsakega natančno napisano, komu in kdaj ga priporočajo, potem s tem samo zmedejo potencialno stranko.

Poznate poskus, ko so strankam ponudili 21 različnih vrst marmelade in na koncu se jih veliko ni odločilo za nakup. Ko so jim ponudili 5, so skoraj vse kupile.

Še hujše je na področju računalniških monitorjev. Zdaj seveda vem skoraj vse o velikostih ekrana, ločljivosti, matrikah, herzih, stojalih, priključkih ... Saj sem imela pomoč pri iskanju, ampak najprej sem morala ugotoviti, kakšen monitor bi za moje delo sploh potrebovala.

Na koncu je zmagal Dell, že več kot 15 let moja zvesta znamka, s samo 60 HZ in IPS matriko, 27" zaslonom in res seksi stojalom. No, stojalo je predvsem stabilno, saj monitor obračam proti strankam, ko pridejo na Oligoscan svetovanje. Samo na manjšo ločljivost se moram še navaditi, je pa takšna ločljivost boljša za obdelavo fotografij.

V začetku junija sem naredila nekaj fotografij vrta. Slike bom pogledala še z novim monitorjem in jih objavila. Seveda je sedaj, po skoraj treh tednih, že marsikaj drugače. Predvsem položaj rožic. Še nikoli nisem toliko prestavljala loncev, kot letos. Vrt je letos super!!! Kmalu pridejo slikovni dokazi.

Kar me je res odvračalo od pisanja bloga, pa je zdravstveno stanje mojega kužka Luia. Ampak, o tem v naslednjem prispevku.

Slika je simbolična. Moj monitor mi je čisto podoben in se ne pusti slikati!