Duet Šimleša - Milivojević

"Lepo pozdravljeni, še posebej vsi trije moški, ki ste prišli na današnje predavanje!" je včerajšnji pogovor z naslovom "Zakon, razveza, varanje" začel Bruno Šimleša. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma niso sedeli samo trije moški, smo navdušeno ugotovile s prijateljicami, med publiko jih je bilo najmanj deset odstotkov - različnih starosti.

Na odru je poleg Šimleše sedel še Zoran Milivojević, pogovor pa vodil Janko Petrovec. Na oba gosta je deloval zelo umirjeno, na Milivojevića celo preveč, vendar se je srbski terapevt proti koncu duhovito razživel. Šimleša je bil od začetka do konca v svojem elementu, kot smo od njega tudi pričakovali. Prav ta kontrast med introvertiranim-ekstrovertiranim strokovnjakom mi je bil zelo simpatičen. Lahko si si vzel tisti način odgovarjanja, ki ti je ustrezal. In niti za trenutek nam ni bilo dolgčas, kar je najpomembnejše.

Tisti, ki smo prebrali katero od njunih knjig, nismo slišali veliko novega.

O zaljubljenosti

Milivojević (Mi) je že takoj na začetku zagovarjal svojo tezo, da pri zaljubljenosti samega sebe zavajamo, ker idealiziramo partnerja. Srce lahko tudi laže, zato smo, ko zaljubljenost mine, razočarani. Partnerja ne vidimo v realni sliki. Ko se osebnostno razvijemo (odrastemo), potencialnega partnerja ne idealiziramo več, zato se nismo sposobni zaljubiti.

Šimleša (Ši) meni, da je zaljubljenost potrebna (v tem se z Mi ne strinjata), saj nam je v pomoč, da se bolje spoznamo. Zaljubljenost je kot gorivo, ki nam pomaga, da se sploh želimo z nekom bolje spoznati. Opozarja nas, da naj med fazo zaljubljenosti ne verjamemo samemu sebi, da smo takrat neumni (neracionalni). Še nekaj je pomembno: že od začetka spoznavanja moramo biti iskreni, avtentični. Ne smemo se pretvarjati in bito to, kar nismo - tako v fazi zaljubljenosti, kot kasneje.

Na kaj naj bomo pozorni pri ustvarjanju nove zveze

Ši: Na iskrenost in na to, da imata potencialna partnerja podobne vrednote (ni treba, da imata enak značaj).

Katere so temeljne sestavine vsake zveze

Mi: Opozoril nas je, da moramo jasno ločiti, kaj je zveza in kaj ljubezen. Če imata dva različne želje o izvajanju zveze, tudi ljubezen ne pomaga. Podobni pogledi na zvezo nas povežejo.

Ši: Ne moremo se dolgoročno spoštovati, če nimamo s partnerjem nekaj skupnih vrednot. Njo zanimajo predavanja, kot je današnje, on zavrača vsako debato o partnerstvu. Za njo je vera na drugem mestu vrednot, njemu nogomet. Niso pomembne samo skupne vrednote, ampak tudi, ali partner živi v skladu s temi vrednotami. Šimleša nas je opozoril, da naj pazimo na ravnotežje med prejemanjem in dajanjem (koliko pozornosti ona njemu posveča, naj on njej).

Zakaj je moderen zakon v krizi

Mi: Nekdaj so se poročali zaradi nuje, ker so tako lažje preživeli. Zakonca sta tudi vedela, kaj ju čaka in kakšna je njuna družbena vloga kot žene in moža. Zdaj partnerstvo vrednotimo skozi kriterij prijetno - neprijetno, iščemo užitke, smo bolj zahtevni.

Ši: Zakoni nekdaj niso bili boljši, ampak stabilnejši. Tolerirali so neka vedenja, na primer varanje, alkoholizem, pretepanje. Danes si lahko ženske v ekonomskem in družbenem smislu privoščijo ločitev. Vedo, da lahko zahtevajo več.

Bi naj zaradi otrok ostali v partnerski zvezi

Mi: Opozoril nas je na t.i. starševske zakone - kjer se partnerja 100% posvetita samo otrokom, pozabita pa nase in se odtujita kot moški in ženska. Probleme, ki nastanejo zaradi tega, pometeta pod preprogo in se zamotita s starševsko vlogo. V dobro izpeljanem ločitvenem postopku otroci ne nosijo posledic ločitve.

Ši: Otroci bodo zaradi ločitve prizadet, vendar je škoda, če odraščajo v slabem zakonu, lahko še večja.

Kje se začne varanje

Mi: To je stvar dogovora med partnerjema.

Ši: Tudi on se je strinjal, da je odvisno od skupnih vrednot, od dogovora. Za ene je varanje že pogosto razmišljanje o neki osebi, za drugega šele ko se zaljubiš v osebo s katero varaš. V tistem trenutku, ko želimo nekaj zatajiti pred partnerjem, ko smo prekoračili mejo dogovora, že varamo. Varanje vedno pomeni, da je v zvezi nekaj narobe. Za varanje pa je odgovoren samo tisti, ki je varal.

Ali lahko ohranimo partnerstvo po varanju

Mi: "Zgodila se je prevara!"  - večkrat sliši terapevt in ob njegovi izjavi smo se vsi zabavali. Po varanju moramo priznati, kar se je zgodilo. In obžalovati: da, bila je napaka, nisem te želel prizadeti, obljubim, da ne bom več. Obstaja 50% možnosti, da mu prevarani partner oprosti. Če se varanje zamolči, se odstotek zelo zmanjša. Priporoča pa terapijo, da se razrešijo problemi, ki so pripeljali do varanja.

Ši: Najpomembneje: potrebno je takoj priznati, ker bo partner občutil našo neiskrenost. Potrebno je tudi iskreno opravičilo; ne smemo se izgovarjati na nobene okoliščine ali druge osebe.  Samo z iskrenim opravičilom lahko prevarani s svojim partnerjem ponovno vzpostavi zaupanje. Potrebno je tudi rešiti probleme, biti iskren eden do drugega. Lahko se zgodi, da bo tisti, ki je varal, potem postal bolj zrel, odgovoren.

Zaključek

Se je splačalo iti na pogovor? Da! Bilo je poučno in zabavno, vsekakor bolje, kot pa sedeti pred televizorjem. V novembru in decembru bosta še dve srečanji, če koga zanima. Prijateljica S. mi je danes poslala svoj povzetek, kaj se ji je najbolj vtisnilo v spomin:

- popolna oz. čim večja iskrenost v zvezi;
- da je dobro, da se poskusimo čim bolj iskreno predstaviti na začetku zveze;
- da nima smisla, da poskušamo spremeniti partnerja, ker potem to ni več partner ampak npr. sin;
- da je odgovoren izključno tisti, ki vara.

Tale teza od Milivojevića, da naj se ne bi več zaljubljali, ko smo enkrat dovolj zreli, mi pa še vseeno ne potegne čisto.