Življenje: Izgorelost - kako nastane in kako jo zdraviti

Ponedeljek je, zato je tema izgorelost kar primerna. V februarski izdaji časopisa Glas gospodarstva, ki ga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, je bil objavljen izredno dober intervju z zdravnikom in psihoterapevtom Viljemom Ščuko. Z izgorelostjo se je srečal tudi osebno.

Izgorelost se vedno začne zaradi motenj v komunikaciji, zaradi nesposobnosti izražanja oziroma čustvene nepismenosti. Pravi, da je zdrav človek v ravnovesju s svojim telesnim, duševnim in duhovnim zdravjem. Pod duhovnim zdravjem razume zavest o sebi, sposobnost ozaveščanja, doživljanja in vrednotenja sebe. To je človeška lastnost, ki je živali nimajo, zato je, po njegovem, neozaveščeni človek še vedno sesalec. Imamo veliko ljudi z doktorati, a so še vedno sesalci.

Izgorelost se je pojavila, ko je kapital omogočil, da je denar pomembnejši od človeka.

Počitek in dober spanec sta zelo pomembna pri preprečevanju izgorelosti

Tipični znaki izgorelosti se kažejo na področju telesa, duševnosti in zavesti o sebi.

- Na telesu se kaže povsod tam, kjer je zaradi stresa potreben večji energijski napor, to je v možganih (glavobol, migrena, pritisk, okvare ožilja, možganska kap), srcu (poškodbe ožilja, povečan utrip, visoki krvni pritisk, srčni infarkt), pljučih (kronična astma, težave z dihanjem), jetrih (motena presnova), mišicah (zategnjenost, napetost, bolečine v sklepih). Izgorelost obremeni najosnovnejše vitalne centre v spodnjih možganih: center za apetiti, budnost, spolnost, presnovo, delovanje srca in center za dihanje.

- Na psihičnem področju se kažejo v razdražljivosti, pozabljivosti, utrujenosti, nezadovoljstvu, amaptiji in malodušju.

- Na osebnostnem nivoju pa se izgorelost kaže v nesposobnosti najti stik s seboj in ozavestiti dogajanje, ki povzroča nevrotično odzivanje, ko človek težave projicira v nekoga drugega, jih prevzema nase, poistoveti z drugimi in uničuje sebe. Izgoreli ljudje malo govorijo. Umaknejo se nekam na rob, so cinični, lahko tudi zanemarjeni. Včasih zabredejo v tobak, alkohol, droge, debelost in tabelete.

Rizične skupine, ki so najbolj nagnjene k izgorelosti so:

- Moški, ki izgorevajo trikrat pogosteje kot ženske (preveč tlačijo svoja čustva).

- Preobčutljivi ljudje ("princi in princeske na znu graha") - tisti, ki so bili vse življenje zaviti v vato in niso navajeni prenašati stresov, so premalo potrpežljivi v stiski, ne znajo zategniti pasu, če je treba; ne poznajo izrazov, kot so lakota, žeja, bolečina, napor. Ta skupina ravno v zadnjem obdobju kaže veliko stopnjo izgorelosti.

- "Pepelke" - to so ljudje, ki so bili vzgojeni, da morajo vedno vse ubogati. Teh je zdaj manj.

- Izjemni altruisti - ljudje, ki so prepričani, da morajo rešiti svet in se žrtvovati za druge. Najdemo jih predvsem v humanitarnih organizacijah, šolstvu, zdravstvu.

- Mladi menedžerji, ki zaradi svoje vihravosti in prepotenstnosti mislijo, da lahko gredo z glavo v zid. To so ljudje, ki imajo v krvi preveč testosterona, zaradi katerega hitreje izgorijo. So izjemno inteligentni, ampak neustavljivi, nikoli nimajo dovolj izzivov.

- Ljudje, ki imajo na splošno težave v komunikaciji z drugimi in raje prekopljejo njivo krompirja, kot da bi soseda pogledali v oči.

- Kronični bolniki, ki večino energije porabijo za spopadanje s svojo boleznijo.

Dr. Ščuka pravi, da je rizičnih delavcev približno 25%, od tega jih dejansko izgori tretjina. Imamo pa 10% ljudi, ki nikoli ne izgorijo.

Za izgorelost ni zdravila, ker gre za bolezen osebnosti. Pri zdravljenju lahko le psihoterapevtsko prekinemo blokado, ki je nastala v možganih. Z raličnimi terapevtskimi prijemi pošiljamo v možgane čutne in gibalne dražljaje. Če možgane dovolj močno stimuliramo, blokado rabijemo, dražljaji pa pridejo do mislenih centrov v možganski skorji.

Z dotikom (masažo) se da zmanjšati izgorelost

Čustvene centre spodbujamo z dotikom, vonjem, okusom, vidom in sluhom. Zato so za zdravljenje izgorelosti najprimernejša zdravilišča, centri zdravega počutja, kjer ljudi bombandirajo s čutnimi in gibalnimi dražljaji. Dr. Ščuka še posebej opozarja na moč dotika in vonja. Dotik je nastarejše čutilo, prek njega ljudje vzpostavljamo stik s socialnim okoljem, zato je masaža pomembna tudi v preventivi. Voh pa je čutilo, ki najbolj vzbuja čustva, zato deluje tudi aromaterapija.

Priporoča enostavno gibanje, na primer tai chi, ples, sprehode in aerobiko, šele nato tek. Pri prehrani je pomembna hormonska uravnoteženost. Od ogljikovih hidatov svetuje uživanje pire, ovesa, rži in ječmena, predvsem pa veliko zelenjave. Med sladkimi dodatki med, pa tudi zeleni čaj, grenivke, limone in temno obarvano zelenjavo.

Največja napaka pri izgorevanju je prikrivanje težav, da si ljudje ne vzamejo časa zase in da se na simptome odzivajo prepozno.  Naša medicina še vedno ne zna na človeka gledati celostno, saj bi izgorelost morali obravnavati timsko (zdravnik, psihoterapevt, komunikolog).

Ker je vzrok za nastanek izgorelosti napačna komunikacija, moramo poskrbeti, da z besedami in kretnjami govorimo eno. Laganje, manipuliranje in mlatenje prazne slame je naporno. V komunikaciji je potrebna demokratičnost - sogovorniku moramo dovoliti, da pove svoje videnje.

Pogosto mislimo, da je delovno mesto samo po sebi tisto, ki povzroča izgorelost, vendar se pri ustreznih medsebojnih odnosih izgorelost ne bo pojavila. Izgorelost je večja v mesti (zaradi odtujenosti med ljudmi), zelo malo je je v sredozemskih narodih.