ponedeljek, 05. avgust 2019

Porojstnodnevni spomini

Zelo rada fotografiram darila, ki jih dobim. Šopki uvenijo, čokolada se poje, kozarci razbijejo - slike pa ostanejo.





petek, 02. avgust 2019

Ne grem na Camino!

Moj okrogel rojstni dan je zasenčila novica, da bo dragi prehodil Camino. Baje sem ga sprovocirala jaz, vendar nimam pojma kako. Mogoče takrat, ko sem mu rekla, da Camina niti slučajno ne bo sposoben prehoditi? Hehehehe ... Mogoče.

Pomagala sem mu kupiti letalske karte in prebrala nekaj nasvetov na spletu, da ga sedaj lahko zalagam z nasveti:

- Na Caminu bombaž nima česa iskati!
- Potrebuješ mrežico za pranje perila, da se tvoje seksi spodnje hlačke (seveda iz ne-bombaža) ne bodo pomešale z modrčkom od Španke/Nemke/Američanke ... (vstavite poljubno nacijo), ko jih boste skupaj prali v pralnem stroju.
- Mislim, da volnene nogavice niso primerne (kar so mu svetovali v trgovini).
- Pot Camino del Norte ni primerna, če bo konec septembra veliko dežja.
- Vpojnost tvoje novo ne-bombažne brisače lahko testiram tudi na psičku Luiu.

Camino je zasenčil mojih petdeset in prav je tako. Številka res ni razveseljiva.

Ko drugim pove, da gre Camino, takoj vprašajo: "Helena gre zraven?" Vsi namreč mislijo, da sem jaz pobudnica za tako odštekano idejo.

Ne, ne grem in nikoli ne bom šla. Camino bi bil zame mučenje na stoto potenco. Kako naj hipersenzibilna duša zdrži spanje v skupinskih spalnicah, kjer 30 ljudi celo noč proizvaja takšne in drugačne zvoke? Ko se eni zbudijo in pakirajo ob petih? Ko eni celo noč smrčijo? Ko eni klepetajo do polnoči? Ko ...

Šla bi samo, če bi na dan prehodila največ 15 kilometrov in vsak dan spala v enoposteljni sobi, v tihi spalnici., brez motenj kot je zvonjenje cerkvenih zvonov.

Tako pač je, treba se je zavedati svojih omejitev.

Camino bom pač "doživljala" preko knjig. Prebrala sem jih že pet, zato lahko z zanesljivostjo rečem, da ne grem na Camino.

Moj dragi je postavljal neke pogoje, da ne bi omenjala njegovega potovanja, ampak sem ga zavrnila z najboljšim argumentom: "Vsem moram povedati, kako ponosna sem nate, ker boš prehodil več kot 1.000 km!" Izpogajala sem si 20 slik, ki jih bom lahko objavila na spletu. Obvladam.


Fotografija je s predzadnjega dopusta v Ramsau, ko še ni slutil, kako kmalu bo šel na Camino.

ponedeljek, 29. julij 2019

Moj okrogli rojstni dan

Danes imam okrogli rojstni dan. Vsi tisti, ki mislite, da je 40 - rada vas imam! :) Ampak, se motite ...

Pri 40. rojstnem dnevu sem bila mogoče v boljšem fizičnem stanju, psihično, mentalno, čustveno pa se sedaj dosti, dosti boljše počutim. Pri 40. lahko še rečeš - z veliko statistično verjetnostjo - da je pred tabo še polovica.

Pri 50. RD pa veš, da je polovica že za tabo. Naenkrat se zaveš, da ni več zafrkavanja, da je treba okrog sebe dosledno počistiti vse, kar te omejuje, ovira, jezi, daje slabo energijo - kot se v zadnjem času pogosto sliši: kar znižuje vibracijo ... :)

V kitajski astrologiji je prelomnica 48. in ne 50. RD. Se strinjam in z hvaležnostjo sprejemam vse spremembe, ki so prišle in še pridejo. Življenje je lepo!

Poleg tega bom praznovala kar 3x: danes z dragim, avgusta z družino in septembra s prijatelji. Božansko.

V zelo dobri ljubljanski restavraciji sem pravkar rezervirala mizo za današnjo večerjo in prosila, da mi na mojo sladico napišejo 50. Sedaj me je strah, kaj če se zmotijo in napišejo - 60? Upam, da kuhar hitro teče ...


četrtek, 25. julij 2019

Prva obletnica z Luiem

Danes je za nas poseben dan! Pred enim letom smo iz zavetišča dobili prestrašenega, ampak radovednega kužka. Nekaj tednov je trajalo, da smo se naučili skupnega jezika. Še nekaj tednov več, da smo si začeli zaupati. Pa še malo, da smo postali uigrani tim.

Zame je Lui najboljši kuža na svetu in vsak dan mu povem, da ga imam rada in da je "moja mala maca".

Lepo je bilo opazovati njegov razvoj. Tudi zdravstvene težave z alergijami počasi odpravljamo in Luieva dlaka se zopet sveti, očke pa so samo občasno gnojne. To, da slabše vidi, pa ostaja dejstvo.

Ampak, Lui nam je obogatil življenje. Še moj dragi, neizkušen pasjeljubec, je zadnjič priznal, da bi bilo brez Luia življenje revnejše.

Poiskala sem nekaj fotografij, za praznovanje obletnice. Ne, pes ne bo dobil posebne torte, samo dobro hrano, igranje (z mano), božanje in stiskanje - kot vsak dan.


Lui se je prva dva dni tako dobro počutil v kletki, da ni hotel ven. Res! Zato smo jo hitro zamenjali s posteljo. 


Po nekaj dneh je že tako pogumno sedel na vrtu, na stolu.


Zimski sprehod in poziranje na klopi.


Lui je prvih osem mesecev preživel skupaj z mamo, bratcem in sestrico. Mislim, da jih je občasno kar pogrešal. Samo občasno.


Novi plišasti prijateljčki. Medo z oranžno rutico je njegov najljubši.


Prvič na Šmarni gori. 


Khm, hm ... Prizorišče po zelo zagnani igri na moji postelji.


Lui zelo rad spi pokrit.


Silvestrsko cartanje na avstrijskem kavču.


Odvijanje božičnega darila - v nekaj sekundah!


 Pohod po Golovcu - najboljše je v gozdu!


 Sončenje ...


Luieva mamica - lepa blondinka, a ne?


Lui danes (v službi) ...


Lui julija 2018. Rada te imam, mali!

sobota, 20. julij 2019

Mini dopust na Klopinjskem jezeru

Odločitev je padla že junija, da gremo, namesto na morje, raje na eno od nam ljubih avstrijskih jezer. Ker je voda v Klopinjskem jezeru (Klopeiner See) praviloma najbolj topla, smo se za 5 dni odpravili tja. Za Luia je bilo vse novo, za naju z dragim pa vse znano - zato se je dopust lahko takoj začel.

Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo s sabo vzeli tudi dolge hlače in toplejše jakne. Ampak, nič nas ni odvrnilo od uživanja na dopustu. Meni je bilo všeč, da smo bili v penzionu in da mi ni bilo treba skrbeti za hrano. Ko smo bili lačni, smo šli jest. Ko smo bili utrujeni, smo šli spat.

Tiho sem upala, da se bo Lui opogumil in prišel vsaj v bližino vode. No, je prišel, na dva metra, še raje tri. Tako sem se pač sprijaznila, da ne bo nikoli postal Wasserratte (nemški izraz za nekoga, ki obožuje vodo), čeprav ima v sebi lovske gene.

Hodili smo na krajše pohode po bližnji okolici. Moj dragi si je (seveda) sposodil kolo in na svoj način raziskoval okolico. Lui se je izkazal za pravega uživača:

- Užival je na ležalniku in ni imel zadržkov, če ga je zasedel polovico.
- V penzionu je s svojim šarmom (seveda) očaral vse zaposlene ter zato užival dodatne privilegije.
- Po sprehodu je bil prvi, ki je zavil v lokal na pijačo. No, on je želel sedeti na stolu, v mojem naročju, in opazovati mimoidoče (ljudi in pse).

Pet dni je hitro minilo in domov smo se vrnili spočiti. Ugotovili smo, da bi bili ob lepšem vremenu bolj utrujeni, saj bi cel dan nekaj počeli. Tako pa smo bili zmerno aktivni in uživali v lenuharjenju.

Še tole: Klopinjsko jetero smo nazadnje obiskali julija 2016. Neverjetno, kako se je turistična ponudba izboljšala v teh treh letih. Pa ne govorim o dodatnih apartmajih in povišanju cen (kot na Hrvaškem), ampak o ponudbi v restavracijah, lokalih, na športnem in kulturnem področju. Osebje: prijazno in usmerjeno h gostom. Zato bomo še naprej radi hodili v Avstriji na dopust (do Klopinjskega jezera je iz Ljubljane samo dve uri vožnje).

Moj dragi je testiral sup - kar dobro mu je šlo, čeprav je imel prekratko veslo.



To je klasična Luieva poza, ko je radoveden. Tako se postavi na prag restavracije ali lokala in prevoha situacijo. Tokrat se je čudil, kam gre Andrej. 





Brez panike, na koncu pomola je voda bistra in čista. Zato pa imajo pomole, da je dostop do vode lažji in ni treba broditi po mulju in lokvanjih. Voda v Klopinjskem jezeru je odlična kakovosti, kot pitna voda.


sreda, 10. julij 2019

Rožice v Murglah - junij

Hitro moram objaviti slike rožic še iz junija. Sedaj so že skoraj enkrat večje, čeprav je veliko škode naredil hladen dež, veter. škodljivci ... Letos sem tudi zelo veliko prestavljala lonce, zato bodo na julijskih slikah čisto drugačni motivi.

Kot boste opazili, se v kader pogosto vsilil Lui. Ko pa je on na vrsti za fotografiranje, se potuhne. Lumpek!

Pri sezonskih rastlinah je poudarek je na zelenih, belih in sivih barvah, trajnice pa so tudi v drugih barvah.











ponedeljek, 08. julij 2019

Kakec v avstrijski školjki

V začetku junija smo en teden preživeli na avstrijskem Štajerskem, v Ramsau am Dachstein. Weissensee, naša klasična destinacija v tem letnem času, leži letos v energijsko neugodnem izseku, zato smo poiskali nov kraj za dopust. Po naključju sem naletela na Ramsau (ker imajo tam super hotel, ki je zelo prilagojen za pse) in takoj začutila, da bi lahko bilo tam zanimivo. Nisem se zmotila.

Mi smo našli apartma v bližini Ramsaua, s krasno teraso in ležalniki. Hodili smo na različne izlete, moj partner si je sposodil električno gorsko kolo - in bil navdušen.


Pogled iz apartmaja

Presenetila nas je mila klima na planoti Dachstein, saj so v bližini gore, ki so visoke tudi 3.000 metrov. Še ena zanimivost: v Ramsau so živeli zagrizeni protestantje, ki so v času protireformacije imeli maše kar v gozdu, na skriti lokaciji. Sedaj do tja vodi strma pohodna pot.

Ramsau in okolica sta nas navdušila. Najprej smo vse primerjali z Weissensee in pogrešali zatišno lego jezera; ampak, hitro smo ugotovili, da nam Ramsau z okolico nudi veliko več, res za vsakogar nekaj.

Goste, ki ostanejo več kot dva dni, dobijo turistično kartico, ki omogoča veliko brezplačnih ugodnosti in še več popustov. Zastonj je avtobusni prevoz, ena vožnja z gondolo na dan, različne vstopnine ...

Bilo je vse tako, kot se pričakuje v turistično razvitih krajih, samo pri označbah pohodniških poti sem včasih pogrešala kakšno oznako več. Z Luiem sva se na enem pohodu dvakrat izgubila.

Še ena (kulinarično-verska) zanimivost: na planoti Dachstein so zaradi ugodne klime lahko gojili pšenico, v nekaj kilometrov oddaljenem Schladmingu oz. dolini Emms, ki leži nižje, pa so katoliki imeli slabše pogoje, zato je zrasla samo rž. Tako so "Bauernkrapfen" - kmečki krofi v Dachsteinu iz pšenice, v Schladmingu pa iz rži, ki je seveda dala manj fine krofe. Preganjani protestanti so imel malo, sladko zmago. :)

V samem Ramsau lahko priporočam naslednje lokale:

1. pur Styria - Der Dorfladen, Ramsau 299

Odlična trgovina z zelenjavo in lokalnimi izdelki. Pripravite denarnico!

2. verweilzeit Café-Bistro in Delikatessen (https://www.verweilzeit.at)

Ko imate vrh glave zrezkov in krompirja, se odpravite v ta bistro na zdrav vegetarijanski/veganski obrok, solate, sladice. Zraven je tudi delikatesa, kjer vam bo zaigralo kulinarično srce. In, pripravite denarnico.

Zdaj pa še razlaga naslova današnjega prispevka. Že na Weissensse, ki leži na malo manj kot 1.000 metrov nadmorske višine, sem opazila, da mi prebava zelo dobro deluje. Ni šlo za pogostost, ampak količino. Ker so avstrijske straniščne školjke drugačne od naših, imajo nekakšno stopničko, na katero se usede kakec, sem lahko zelo nazorno spremljala količine. Moj dragi je potrdil moja opažanja.

Ker je zmanjkalo toaletnega papirja, sem ga poslala v trgovino in zabičala, da naj pride domov z najboljšim papirjem, kar ga imajo, po principu: veliko kakca = dober papir. Prinesel je resnično najboljšega: Zewa, 5-plastnega. Božansko, enostavno božansko.


Tokrat samo slika avstrijskega toaletnega papirja, naslednjič pa nekaj slik z Ramsaua in okolice, kjer smo se potepali. 

torek, 02. julij 2019

Pasje zdravje

Kar nekaj časa sem razmišljala, ali naj o Luievem zdravljenju sploh kaj napišem, pa sem se odločila, da bom, saj je situacija v celoti "prenesljiva" v človeško življenje. Prav tako sem se odločila, da bom pisala brez olepšav - pa saj to skoraj vedno.

Torej, moj psiček Lui, iz zavetišča Poreč, ki je star približno 19 mesecev in z mano 11 mesecev, je že od začetka najine skupne poti imel čuden odnos do hrane. Jedel je samo, ko ni bil v stresu. Tudi mu ni vse ustrezalo. Že od začetka sem mu dajala najboljšo hrano, monoproteinsko, brez glutena oz. žitaric, tudi sama kuhala.

Kljub temu je letos pozimi večkrat dobil drisko. Postal je zelo izbirčen, kaj bi jedel. Tudi, če sem vztrajala en dan, ni želel jesti določene hrane. Če jo je pojedel, je dobil drisko.

Tri mesece po prihodu v naš dom sem ga peljala k veterinarki na bioresonanco. Naj ga preventivno pregleda, saj ni imel normalnega otroštva, pa tudi v zavetišču so ga dosti prehitro kastrirali - sredi julija je dobil cepiva in narkozo, čeprav smo se drugače dogovorili. Še sedaj sem besna in veterinarju, ki se je odločil za poseg, bi z veseljem dala dvakrat ali trikrat okrog ušes.

Lui bo imel oz. ima zaradi prezgodnje kastracije zdravstvene težave. Lani jeseni, na bioresonanci, je bilo vse v redu. Letos spomladi sem ponovno šla na pregled, ker po mojem mnenju ni bilo vse v redu, saj je Lui prepogosto dobil driske in prhljaj - znaki za alergije. Teklo mu je iz oči in srbela so ga ušesa.

Veterinarka je trdila, da je z njim vse v redu, razen nekaj malenkosti.

Meni moja intuicija ni dala miru. Tudi vem, iz humane bioresonance, da nekateri terapevti napačno testirajo. To bi vam zelo rada položila na srce, če greste na bioresonanco: rezultati testiranja so odvisni od stanja terapevta. Če ste v dvomih, pojdite drugam.

V zaprti Fb skupini sem izvedela za dr. Nabergoja v Moravskih Toplicah. Na testiranje sem poslala Luievo slino in čez 3 tedne dobila potrditev: Lui ima cel kup alergij.

Iz hrane sem izločila vse alergene, ampak stanje še ni bilo v redu, saj je Lui dobil seneni nahod. Vedela sem, da moram na terapijo v Moravske Toplice, saj je bilo z Luiem vse slabše.

Med čakanjem sva z Luiem obiskala mojega bivšega moža, ker sem sumila, da ima Lui borelijo (imel je dva klopa). Dominik, terapevt za bioresonanco, je testiral seneni nahod in ne borelije.



Lui ni smel v ordinacijo, zato smo testiranje opravili kar na vrtu. A nista lepa?

Tudi dr. Nabergoj me je navdušil in z Luiem bova kmalu šla na terapijo številka dve. Na vrt sem postavila posodo z vodo in zbirala alergene. Tako bo lahko Lui dobil individualno terapijo.

Nauk zgodbe: zaupaj svoji intuiciji, vztrajaj in išči informacije.

Luiu gre dosti bolje, dobiva homeopatska zdravila, dajem mu probiotike Bactoflor in glutation. Potrebuje še magnezij in jod - zadnjič sva skupaj jedla Hoferjeve eko kozice.

nedelja, 30. junij 2019

Z novim monitorjem

Kako zabaven je človeški um! V zadnjih tednih sem si ves čas govorila: samo še to opravim, pa bom napisala prispevek za blog. Samo to še mine, pa bo na vrsti blog. Zdaj pa res ne morem, ker ... No, ta zadnji izgovor pa je bil: samo še novi monitor si kupim, pa bom napisala 20 člankov!!!

Kot pravilno predvidevate, sem si kupila nov monitor, saj pišem besedilo. Ampak, kakšne muke so to bile. Zelo znani problem v prodaji je prevelika izbira. Vedno mi gredo na živce trgovine (s prehranskimi dopolnili, recimo), ki imajo v ponudbi npr. 5 različnih vitaminov D. Če nimajo za vsakega natančno napisano, komu in kdaj ga priporočajo, potem s tem samo zmedejo potencialno stranko.

Poznate poskus, ko so strankam ponudili 21 različnih vrst marmelade in na koncu se jih veliko ni odločilo za nakup. Ko so jim ponudili 5, so skoraj vse kupile.

Še hujše je na področju računalniških monitorjev. Zdaj seveda vem skoraj vse o velikostih ekrana, ločljivosti, matrikah, herzih, stojalih, priključkih ... Saj sem imela pomoč pri iskanju, ampak najprej sem morala ugotoviti, kakšen monitor bi za moje delo sploh potrebovala.

Na koncu je zmagal Dell, že več kot 15 let moja zvesta znamka, s samo 60 HZ in IPS matriko, 27" zaslonom in res seksi stojalom. No, stojalo je predvsem stabilno, saj monitor obračam proti strankam, ko pridejo na Oligoscan svetovanje. Samo na manjšo ločljivost se moram še navaditi, je pa takšna ločljivost boljša za obdelavo fotografij.

V začetku junija sem naredila nekaj fotografij vrta. Slike bom pogledala še z novim monitorjem in jih objavila. Seveda je sedaj, po skoraj treh tednih, že marsikaj drugače. Predvsem položaj rožic. Še nikoli nisem toliko prestavljala loncev, kot letos. Vrt je letos super!!! Kmalu pridejo slikovni dokazi.

Kar me je res odvračalo od pisanja bloga, pa je zdravstveno stanje mojega kužka Luia. Ampak, o tem v naslednjem prispevku.


Slika je simbolična. Moj monitor mi je čisto podoben in se ne pusti slikati!

četrtek, 06. junij 2019

Članki na zalogo

Vedno, ko se odpravljam na dopust, sem trdno odločena, da bom "na zalogo" napisala najmanj 20 člankov za blog. Da jih bom doma, ko ne bom imela časa, povlekla iz klobuka, očarala bralce in se razbremenila. Realnost: ne napišem niti enega "rednega" članka, kaj šele zaloge!

Mislim, da je razlog za takšno ne-kreativnost prekratek dopust. Da, to bo! Ali pa preveč dobre hrane! Možno ... Ali pa preveč aktivnosti in premalo počitka! Hmmm ...

Verjetno pa je vzrok vse zgoraj našteto. Ne, že vem: napačna tipkovnica na prenosniku. Ja ...

Pa še nekaj sem opazila: tudi ko imam nekaj člankov shranjenih med osnutki, jih težko objavim, ne zdijo se mi več aktualni, dobro napisani ali zanimivi. Ker ne odražajo mojega trenutnega stanja: kaj takrat mislim, čutim, želim sporočiti.

Očitno bo treba najti neko vmesno pot. Moj moto je, da se nikoli ne nehamo učiti, zato se bom poskusila spremeniti in pisati ter objavljati članke "na zalogo".

Moram pa povedati tole: kako uživam, ko berem o koristnosti prehodov v naravi, še posebej gozdu. Ker sem sama tako pogosto tam! Seveda je "kriv" moj kuža Lui.

(Ko tole pišem, se preteguje na kavču, saj do sedaj spal. Veste, da psi spijo od 15 do 20 ur na dan?)

Lui uživa na sprehodih v naravi, še najbolj v gozdu. Kljub lovskim genom, nima lovskega nagona, zato je v gozdu spuščen. Kako tiho hodi, kot najučinkovitejši plenilec! Noben teren mu ne dela težav, tudi višina ne.

Nekdo je enkrat rekel, da si psa nabaviš zato, da ti bo spremenil življenje. Res je, življenje se spremeni na bolje. Je pa tudi res, da je treba v vzgojo psa najprej veliko investirati, drugače se lahko kakovost življenja poslabša.

Ko tole pišem, moj dragi nekje kolesari, z Luiem pa imava danes dan za počitek.




četrtek, 30. maj 2019

Najnovejše novice iz Murgel

Dragi moji, nazaj sem! Kaj vse se je zgodilo v zadnjih tednih!!! Na kratko:

1. Kot sem že napisala, sem dobila parazita metljaja in sicer se gosti v jetrih. Ko mi je terapevtka povedala, da je za moje številne zdravstvene težave, od lanske zime naprej, kriv parazit, sem si po eni strani oddahnila. Vedela sem, da ne bo lahko odpraviti metljaja, nisem pa vedela, da bo povzročal toliko težav. Najbolj problematična je bila utrujenost, težave z vidom, slaba koncentracija in še kaj.

No, ta "še kaj" tudi ni kar tako, saj sem očitno prišla v menopavzo. Nimam pojma, ali se bo še kaj dogajalo, od konca aprila nimam več menstruacije. Seveda ni šlo vse gladko, saj sem od te zadnje, resne menstruacije krvavela še 3 tedne. Ko sem mojemu bivšemu možu odnesla neke idelke, sem ga prosila za testiranje in ugotovil je menopavzo ter pomanjkanje progesterona in pregnenoloma.

Kaj sedaj?

Intuitivno sem začutila, da bo pregnenolom tisti ta pravi hormon za jemanje, ne progesteron, in nisem se zmotila. Po samo dveh tednih jemanja (moram priznati, da sem bila že tako obupana, da sem jemala višje doze, kot bi mogoče smela), se počutim 100% bolje.

Nisem kaj veliko vedela o pregnenolomu, vendar ga imenujejo babico vseh hormonov, tako je pomemben. Na stara leta ga nimamo prav veliko ...

Bom še poročala o svoji menopavzi.

2. Marca, ko je bil Merkur retrograden, sem temeljito počistila omare. Kakšno olajšanje. Treba se je sprijazniti, da mi oblačila v številki 38 še dolgo ne bodo prav. Tri škatle z oblačili sem dala v prave roke.

3. Lui je pridem, navihan, še vedno plašen v določenih situacijah - avtističen, pač. Super pes in zelo sem vesela, da ga imam.

4. V podjetju je tudi super, še posebej testiranje z Oligoscan mi je v veselje. Moje vrednosti so vedno boljše in do sedaj (po več kot 100 testih) imam najboljše. Ni slabo, a ne?

5. Najpomembnejša tema trenutno so tako rožice. Kakšno vreme, kakšna drama. Z nakupom sezonskih rožic sem čakala do 20. 5., posadila sem jih to sredo. Še vedno so pod steklenim nadstreškom terase in še vedno so pokrite s kopreno. Pa jih verjetno še vedno zebe, vsaj nekatere.

Letos sem kupila samo bele in srebrne rože, pa štiri v drugih barvah, da bo malo dinamike. V našem murgelskem vrtu pa je veliko lepih in velikih trajnic, zato pričakujem, da bo vrt čarobno lep. Res!

Objavljam nekaj fotografij trajnic, takoj po dežju. Mimogrede: čez 10 dni bom nabavila nov monitor. Komaj čakam, po drugi strani pa se bojim, koliko napak je na mojih fotografijah ...