petek, 06. april 2018

Red v zdravniških čakalnicah

Včeraj sem bila po dolgem času zopet pri zdravniku in sicer v specialistični ordinaciji UKC. Da ne bom ovinkarila, bila sem pri ginekologu. V nadstropju je, poleg mojega, delalo še nekaj ginekologov, mislim da trije.

Ne vem, kdaj začnejo delati, niti kdaj so prišli, ampak pred vsemi vrati se je kmalu nabrala vrsta. Kot vsakokrat. Kot pred dvajsetimi leti. In desetimi.

Pa sem kot podjetnica malo razmišljala o naročanju. Kako je mogoče, da kljub naročanju na uro, pride do čakanja?

Pred sosednjimi vrati sem slišala pacientko, ki se je takole razburjala nad zamudo: "Eno uro prej sem morala iz službe, se pripeljati iz Kranja, na vrsti pa bom eno uro kasneje, kot sem naročena!" Verjetno si je morala urediti varstvo za otroke, poskrbeti za kosilo in še kaj.

Tudi pri mojem ginekologu se je eno uro po tem, ko je prišel zdravnik, nabralo vsaj 15 pacientk. Ko smo malo poklepetale in ugotavljale, kdaj je katera na vrsti, smo ugotovile, da bo pacientka, ki je bila naročena ob 15.30 prišla na vrsto ob 16.45.

Tudi sama sem bila na vrsti z enourno zamudo.


Med čakanjem sem razmišljala, kako bi lahko preprečili takšne zamude. Saj veste, kot podjetnica ne morem iz svoje kože ...

Prišla sem do sklepa, da bi morali najprej ugotoviti, kdo je odgovoren za delanje reda. Kdo je odgovoren, da zdravnik ne pride pravočasno v svojo ordinacijo? Kdo je odgovoren, da so pacienti naročeni preveč "na gosto? To smo namreč ugotovile v čakalnici, ko smo se pogovarjale o času naročanja.

Ne morejo dajati terminov na 5 minut, če pa samo slačenje in oblačenje pri ginekologu traja vsaj 2 - 3 minute. Kje so še preiskave (uporabite domišljijo: treba je zlesti na preiskovalno mizo in zdravnik mora priti "notri") in pogovor!

Kdo bi torej moral udariti po mizi in doseči, da bi bil v čakalnici red?

Zanimivo je to, da pri istih zdravnik, v njihovih zasebnih ordinacijah, nikoli ne čakaš. Res!

P.S.

Če bi bila zdravnica, bi bila moja prednostna naloga, da bi spoštovala čas svojih pacientov. Mislim, da so naši zdravniki dovolj dobro plačani in bi lahko od njih zahtevali boljšo organizacijo. Da začnejo spoštovati naš čas in s tem nas.