petek, 06. januar 2017

Čez novo leto na Weissensee

Novoletne praznike sem preživela na meni zelo ljubem Weissensee (Belo jezero). Ostala sem kar 5 noči in se spočila, zabavala, sončila, dobro najedla, reševala križanke (to počnem zelo redko, ampak sem se junaško držala). Že avgusta sem rezervirala apartma, ki je veliko obetal. In res ni razočaral, saj je bil obsijan s soncem od jutra do poznega popoldneva. Iz postelje sem lahko gledala, kako za hribom vzhaja sonce.

Obiskala sem Lienz, zanimivo avstrijsko mestece z italijanskim vplivom, kjer sem orgazmično uživala na kosilu v belgijski restavraciji (slike sledijo). Domov grede sem se peljala skozi Spital, ki je, v primerjavi z Lienz, izgubil če bi tekmovali v rubriki atraktivnost in simpatično.

Na Weissensee ni snega, tudi umetnega ne, samo otroško sedežnico in tekaško progo so zasnežili. So pa bile temperature dovolj nizke, da je zaledenel zahodni del jezera, ki je bolj plitev. In tam se je dogajalo! Eni so na ledeni plošči drsali, drugi se sprehajali ali pustili vleči s konji, psi, sankami. Vzdušje pa je bilo tako prijetno (kakorkoli se to kičasto sliši, ampak drugega izraza ni), da smo pozabili na pomanjkanje snega in uživali na polno.

Tukaj je nekaj fotografij, manjkajo pa najbolj zanimive - kako se je on prvič postavil na drsalke (ne, jaz se nikoli ne bom, zato tudi slik ne bo!):

























Komaj čakam, da zopet obiščem to čudovito jezero.

torek, 03. januar 2017

Novoletne zaobljube po moje

Prvi delovni dan v letu 2017! Priznajte, da vam je dodaten prazničen dan zelo ugajal. Bil je kot obliv, ki torto naredi še boljšo, kot majoneza v sendviču, ki navadno malico povzdigne v kulinarični užitek. Bil je kot ... brezplačen, časovno omejen dodatek. Tako je, dobili smo praznik, podkupnino od vladajoče koalicije in z veseljem smo jo izkoristili.

Danes, 3. 1. sem se lotila pregledovanja e-sporočil. Med prazniki sem namreč bila na mini dopustu, na Weissensee (Belo jezero); slike bom seveda kmalu objavila. Še vedno vztrajam pri "staromodnem" načinu poslovanja in poslovnih e-sporočil ne prejemam na telefon. Želim imeti svoj mir, ločiti zasebno in poslovno, poleg tega pa opažam, da ljudje, ki imajo sinhronizirane naprave, delajo več napak.

Izbrisala sem več deset nezaželenih sporočil, na hitro prebrala tiste, ki me vsaj malo zanimajo in označila tiste, na katere moram odgovoriti. Pri zasebnih sporočilih, pa tudi na FB, se teme ponavljajo: hujšanje (seveda hitro in preprosto), kako uresničiti novoletne zaobljube (brez težav), kako telo razstrupiti (zaradi prazničnega nažiranja in popivanja).

Vsi veliki in mali guruji (mi) sporočajo, da moram(o) narediti analizo preteklega leta in načrt za leto 2017. Zakaj? Ker bomo brez tega luzerji. In to veliki luzerji. Ker je to treba narediti. Zakaj? 



Metode iz poslovnega sveta prenašamo tudi v zasebno življenje. Pa nam bo to res pomagalo, da bomo boljši ljudje? Da bomo bolj srečni, zadovoljni, izpopolnjeni?

Ne verjamem. Nekaj samoanalize je že v redu, saj se na takšen način spoznavamo - kdo smo, kaj zmoremo, kako reagiramo. Ampak, da bi v začetku leta naredila načrt za osebne dejavnosti v celem letu, si postavila cilje in omejitve, pa je popolnoma skregano z mojo življenjsko filozofijo.

Seveda tudi jaz razmislim o preteklem letu in naredim grobi načrt za novo leto. To pa je tudi vse. Načrtujem dve daljši potovanji in sicer na Majorko in po Nizozemski. Srčno si želim božično-novoletne praznike preživeti v kopalkah in na peščeni plaži. To so moje želje za leto 2017. Če se mi ne bodo uresničile, bom tudi preživela.

Bom pa predvsem skrbela za to, da bo vsaj dan zapolnjen z malenkostjo ali dvema, ki me bo naredila srečnejšo.