petek, 04. september 2015

Simetrija je šla po gobe!

Ko tole pišem, manjka do 750 - tisočega obiskovalca bloga samo še 733 klikov. Ne morem verjeti, da bom dosegla takšno visoko, okroglo številko. Hvala vsem za vašo zvestobo, komentarje (tudi v živo jih dobim!) in podporo.

Petek je, zato bom objavila samo fotografijo nove gredice, ki sem jo uredila letos maja. Nahaja se na severu parcele, pred hišo, kjer imamo poslovne prostore. Prej so tukaj rasli javorji; bila sta dva velika, ki sta dosegla 3 metre v višino, in eden majhen, ki sta ga velika dva zadušila. Vse skupaj me je že dolgo motilo, po seminarju feng shuija pa sem izvedela zakaj: v periodi 9, ki se bo začela decembra 2016, bo s severne strani prihajala najmočnejša energija (tam se nahaja "Fate Leader").

Vrtnarji so javorje odstranili in nastala je gredica. Kaj na njo posaditi? Za pomoč sem prosila Matica Severja iz Trajnice Carniola.  Po njegovih navodilih sem posadila rastline. Ampak, kot smo že velikokrat ugotovili, se narava večkrat pošali.

Matic je imel nalogo, da z izborom rastlin poudari zemeljsko energijo gredice (to je zahteval feng shui). Izbrala sva rastline, ki cvetijo rdeče ali rumeno, posadila sem 8 rastlin v vzporednih vrstah, ker število 8 in vodoravne linije spadajo v element zemlja.

Rastline so se lepo prijele in poleti cvetele. Ko sem se danes zjutraj odpravljala na trening, so me pritegnile dežne kapljice na Euphorbia amygdaloides. Hitro sem iz torbe potegnila fotoaparat in naredila nekaj slik. Takrat sem tudi opazila, da je od osmih rastlin ena zelo, zelo majhna. No, pa je šla simetrija po gobe!



Hmmm, če dobro vidim na sliki, tudi zadnja vrsta astilb (desni kot) ni simetrična ...


Še dobro, da se perioda 9 začne šele decembra naslednje leto; do takrat ima rožica čas, da malo zrase. 


Hemerocallis - začela je drugič cveteti.

četrtek, 03. september 2015

Vsi moji moški paraziti

V tem prispevku bom (zopet) pisala o svojih zelo osebnih težavah, kako pri tem trpim in se blamiram. Čisto v duhu imena bloga se bom razkrila. Zato, če te moje težave in intima ne zanimajo, ne beri naprej. Moji zvesti bralci pa boste takoj prepoznali tudi samoironično noto, zato ni potrebe, da se vam zelo zasmilim. Rane si znam dobro tudi sama polizati. Čeprav, v dvoje je lepše!

Zjutraj sem bila pri svoji dolgoletni terapevtki Ireni Deržek Čuber, ki mi nekajkrat na leto raztegne vezi in mišične ovojnice, da se mi popravi statika telesa. Tokrat sem se prvič odločila za drugo vrsto terapije: za energijsko terapijo po metodi Barbare Brennan. Irena je zelo dobra terapevtka, zato sem se takoj po seansi odlično počutila.

Na koncu mi je povedala svoje ugotovitve, ki so me, kar malo presenetile. Veliko se je ukvarjala z nogo, kjer sem bila operirana, pa tudi s sredinskim delom telesa (črevesjem). Začutila je, da so tam, poleg glist (te so zaradi bioresonance tudi že mrtve), skriti še druge vrste paraziti - moji bivši partnerji. Uf, uf, uf!!!

Dragi moji, ne pozabite, da nam že tretji teden vlada retrogradna Venera, ki nas spodbuja in provocira, da razčiščujemo pretekle medsebojne odnose. Če sem se junija pri retrogradnem Merkurju ukvarjala s "poslovnimi" paraziti, so sedaj očitno na vrsti "zasebni" ...

Na Irenine ugotovitve nimam pripomb. Dovolj sem pametna, da vem, da držijo. Svojim bivšim moškim sem dovolila, da so se gostili pri meni. Za to imam celo alibi: po kitajskem horoskopu si želim partnerja podpirati, mu stati ob strani, mu pomagati, dajati energijo. Kar ni nič narobe, če energija pride tudi nazaj. Če ne, pa hitro prideš v energijski deficit in težave so neizogibne. Na koncu ni nihče zadovoljen!

Prijatelj Stane, ki je trenutno zelo "pameten", ker je srečal super žensko (seveda sem mu jaz povedala, da naj išče samo takšno, ki rada hodi bosa!), mi je zadnjič predlagal, da si napišem seznam, kakšnega partnerja si želim. Moje mnenje je sicer, da ti življenje marsikaj prinese tudi brez seznamov, ampak, včasih se splača prisluhniti dobrim nasvetom. Pri Stanetu je seznam brezhibno deloval, zakaj ne bi pri meni.

Ker med retrogradno Venero pridno pospravljam, sem nekaj dni kasneje v rokovniku iz leta 2012 našla seznam, kakšnega partnerja si želim. Napisala sem ga kmalu po ločitvi. Hmmm, mogoče pa je še vedno uporaben in mi ne bo treba pisati novega, sem si mislila ter lotila pregleda. Kakšno presenečenje, seznam je popoln, tri leta kasneje ne bi ničesar spremenila.

Zato ga objavljam, da bo zadoščeno vsem zahtevam vesolja. Stane je sicer omenjal, da naj bi bile na seznamu vključene vrednote, svetovni nazor, odnos do soljudi, denarja, intime. Nikar ne mislite, da tega na mojem ni! Če ima nekdo močne noge, zna deliti in dobro diši je njegov svetovni nazor še kako določen ...

Moj seznam: kakšnega partnerja si želim (veljaven od septembra 2012)

- Imeti mora močnejše noge kot jaz.
- Imeti mora dober spomin.
- Znati mora voditi pri plesu.
- Urejeno življenje (pospravljeno, vzdrževano bivališče).
- Se zanimati za glasbo, knjige, gledališče ...
- Se vsaj malo zdravo prehranjevati.
- Vsaj malo ukvarjati s športom.
- Da rad potuje in hodi na izlete.
- Da ne smrči.
- Da (mi) dobro diši.
- Imeti mora rad mene, ne svojo predstavo o partnerici.
- Zna deliti (stvari, misli, energijo).
- Se zna negativno odzvati na čustveno izsiljevanje.
- Ima urejen odnos s starši (samostojnost v čustvenem in finančnem smislu).
- Da se ne ukvarja preveč sam s sabo.
- Da me podpira/pokaže zanimanje za moje hobije.

Sem prezahtevna?

P.S.

Mogoče bi vseeno dodala še dve zahtevi:

- Da ve, kaj je delal narobe v zadnji partnerski zvezi.
- Da ni mazohist, deloholik ali avanturist.

No, s tema zadnjima zahtevama sem si zapravila vse možnosti, da mi vesolje pošlje slovenskega moškega:)

torek, 01. september 2015

Tudi roželjubci moramo delati napake!

Aleš Lisac je na svojem FB objavil kratke filmčke. V enem pravi - podjetniki ne delamo napak. To so samo izkušnje, iz katerih se lahko nekaj naučiš. Vem, nič novega, ampak vseeno je lepo slišati, da so napake v biznisu nekaj normalnega. Ah, kaj, so nujne in potrebne, drugače se ne razvijaš. Priznam, sama bi morala delati več velikih napak ...

Napake pa delamo tudi vrtoljubci. Uh, koliko sem jih naredila in za ta dejanja imam celo slikovne dokaze! Včasih, ko gledam fotografije rožic iz arhiva, se resno sprašujem, kaj za vraga mi je bilo. Kako sem lahko te rože posadila v en lonec in postavila na to mesto? Ja, pa jih sem!

Delo na vrtu je zabavno prav zato, ker smo lahko kreativni in večino napak tudi zelo hitro popravimo. Predvsem pa se iz njih vedno nekaj naučimo. Recimo, moja mama se je letos naučila, da je treba rožice v vročini zelo malo ali celo nič gnojiti. Takrat gnojilo hitreje deluje in lahko uniči rastline. Kot se je zgodilo njej.

Objavljam še moje grehe. Ni jih prav veliko, me pa jezi, ker nisem malo bolj logično razmišljala, pa bi jih lahko preprečila. Dobro, ne čisto vseh, da ne bom preveč samokritična.


V tej kombinaciji so bili posajeni tudi lepi rumeni abutiloni. Julija so se preveč razrasli in zahtevali enormne količine vode, lonec pa je bil premajhen. V letošnjem vročem poletju jih nisem mogla dobro preskrbeti z vodo, zato so vedno bolj hirali. Pred dvema tednoma sem jih zato porezala, sicer s težkim srcem, ampak sem želela ohraniti ostale rožice. Nauk: razmišljaj dolgoročno.


Do konca julija je bila ta kombinacija najlepša. Rumene marjetice, spodaj batata, vmes milijon zvončkov (vijolični). Vsak dan sem jih s ponosom občudovala - in vsi ostali obiskovalci! Potem pa so najprej zboleli zvončki, nato pa še marjetica. Zvončkom ni bilo pomoči, marjetico pa sem porezala in sedaj se je že obnovila ter pokazala prve cvetove. Nauk: Helena načrtuje, narava odloči. 

 

Na srečo v loncu desno vsi občudujejo rdečo koprivo in malokdo opazi, da spodaj nekaj manjka - rumeni bidensi. Nikoli si nisem mislila, da bo ta "mehiški plevel" imel težave z vročino. Mogoče so ga pomorile pršice, ali pa moje zalivanje. Nauk zgodbe: tudi najbolj zanesljivi kdaj odpovedo!

nedelja, 30. avgust 2015

Na sladkem obisku v vrtnariji Alt

Vikend sem preživela v Ljutomeru. Nič ni lepšega kot se razvajati pri mami, se srečati s prijateljicami in sorodniki. Bila sem polno zaposlena, zato sem se v Ljubljano vrnila utrujena, ampak z domačimi dobrotami.

S prijateljico Branko sva obiskali vrtnarijo Alt (ker obljuba na fb dela dolg), kjer so me velikodušno založili s fantastičnimi paradižniki iz njihovega rastlinjaka, lubenico in bučo hokaido. In še nekim sadežem, vendar več ne vem, kako se imenuje ... (gospa Anka ga na spodnji sliki drži v rokah)


Gospa Anka in njen mož Anton sta izredna garača in polna inovativnih idej. Lepo je videti par, ki zna skupaj živeti in delati.


Tile majhni paradižniki so takooooo dobri, sladki in aromatični. Cel teden jih bom lahko jedla.


Paradižnike pa ima rad tudi domači kuža, strašno igrivi in prijazen nemški bokser.


Na zelenjavnem vrtu je polno zanimivih rastlin, mene je fotografsko najbolj pritegnil kodrolistnati ohrovt.


Ravno, ko smo se iz zelenjavnega dela premaknili k rožicam, se je moj fotoaparat odločil, da nima več moči - prazna baterija ... Altovi so mi posodili njihovega in komaj čakam, da dobim fotografije.

Če boste v bližini Ljutomera, se ustavite v vrtnariji Alt in si oglejte majhno, ampak v prihodnost usmerjeno vrtnarijo. Zdaj v rastlinjakih že gojijo krizanteme in mačehe. Res bo kmalu prišla jesen!