petek, 02. januar 2015

Ukazi 2015 za bralce bloga!

Objavljam dobre sklepe, ne, ne sklepe, ukaze, ki jih mora upoštevati VSAK bralec mojega bloga. Ja, tako, v letu 2015 ne bo heca, to bo leto (pozitivnih) sprememb. In, ker je pred nami leto ovce, ki se najbolje počuti v čredi, bomo do uspehov prišli samo skupaj.

1. Prenehaj se nenehno primerjati z drugimi.
2. Ne vznemiri se tako hitro zaradi nepomembnih malenkosti.
3. Ne pomiluj se; spremeni nekaj, če ti slabo gre.
4. Preživi z družino in prijatelji toliko časa, kot le lahko.
5. Ne misli, da moraš vedno vse narediti popolno. Motiti se je človeško!
6. Uživaj vsak dan!
7. Ne poskušaj ugoditi vsakomur.
8. Ne omejuj sam sebe, zberi pogum za nekaj novega.
9. Ne čakaj, da bo naenkrat vse v redu. Poskrbi za to!
10. Pogosto reči NE.

Vir: Gofeminin


Za resničen uspeh si zastavljajte štiri vprašanja: Zakaj? Zakaj ne?
Zakaj ne jaz? Zakaj ne zdaj?

 James Allen

sreda, 31. december 2014

Letošnja zadnja objava z muco Elo

Leto 2014 bomo zaključili s fotografijami prleške mačke Ele (glede na njeno divovsko obnašanje se sigurno piše z dvema l ...). Torej, Ela oz. Ella je mačka v pravem pomenu besede: velika, samosvoja, elegantna. Prvič sem fotografirala mačke in ugotovila, da samo vaja dela mojstra. Rožice so vsaj pri miru, tale gospa muca pa je nonstop spreminjala položaje. Seveda je prišla povohat tudi mene in preverit, ali imam na fotoaparatu pravi objektiv.

Se še spomnite tega napeva: "Prav takšne kot ljudje, zverinice iz Rezije!"

Naj nam Ela/Ella podrži ogledalo:









Želim vam srečno leto 2015 in da bi čim večkrat delali to, kar vas veseli. Hvala za vaše obiske na mojem blogu - se priporočam tudi za prihodnje leto, ko bom praznovala šesto obletnico pisanja bloga. 


Helena

torek, 30. december 2014

Pročelja stavb v Opatiji

Zbrala sem nekaj fotografij opatijskih pročelij. Tudi zaradi tega je Opatijo vredno obiskati. Zanimivo si je predstavljati, kaj se je dogajalo za zidovi, opazovati zelo različne arhitekturne sloge in se čuditi sodobnejšim (bolj ali manj uspešnim) prenovam. Nekatere kavarne so še danes urejene v izvirnem slogu in v njih je užitek spiti kavo.


"Lep" primerek socialistične arhitekture, ki jo pa odtehta lega hotela in dober signal za telefon, saj so na strehi številne antene. 


Staro in novo stoji v Opatiji pogosto skupaj. Upam, da bodo vilo na desni kmalu polepšali. 


Od zunaj zelo lep hotel, fantastična lega in terasa s pogledom na morje.


Od daleč Opatija ni preveč lepo mesto, bolj navdušijo posamezne zgradbe in detajli v ulicah.


Gotovo za tem nadstreškom v alpskem slogu stoji neka zgodba. Ali pa ne, in je samo spomenik nerodnemu mešanju stilov. 


Tukaj se lahko nečesa naučimo: roza fasado, ki jo vedno pogosteje opazimo tudi pri nas, moramo nujno polepšati (omiliti) z belo barvo. Samo ti dve barvi pašeta skupaj, mogoče lahko dodamo malo svetlo modre ali zlate, to pa je vse. V feng shuijevskem jeziku bi rekli, da s kovino odvzamemo moč ognju.


Nekdaj verjetno najboljši hotel v Opatiji.


Tudi manjše, zasebne hiše imajo zanimiva pročelja.


Stara zgodba: denacionalizirano vilo so spremenili v stanovanja, zato je fasada od vseh in od nikogar - vsaj kar se estetike tiče.


Tako močne barve imajo lahko samo hiše v bližini vode. Vsaj meni se zdi.


Ko bo ta fasada obnovljena, bo fantastično lepa, lastniki pa obubožani ... Vsi ti detajli in figure ...


Lepo!


Poglejte tole filigransko izdelavo: pod vsakim balkonom je drugačen okras (po nadstropjih).


Še roza-belo fasada od blizu. Vam je všeč?

ponedeljek, 29. december 2014

V Opatiji po Lungomare

Že večkrat sem se sprehajala po opatijskem obalnem sprehajališču Lungomare. Vedno znova me navduši, vidim kaj novega in zanimivega. Obisk Opatije je zelo zanimiv v hladnih mesecih, ker je Lungomare zaščiten pred burjo. Si kar predstavljam prve turiste konec 19. stoletja, ki so se v lepih oblekah sprehajali po 12 km dolgi poti od Lovrana do Voloskega.

Meni je uspelo priti samo od meje med Opatijo in Voloskim do Ičićev pred Lovranom - in nazaj. Vmes sem fotografirala, počivala na soncu, pojedla kosilo, opazovala, popila kavico ...

Virtualno se sprehodite z mano po obalni poti:


Dan je bil idealen za dolg sprehod. Pihala je rahla burja, obetal se je lep sončen dan, zato sem si obula športne copate z debelim podplatom, oprtala nahrbtnik s fotoaparatom in takoj po zajtrku odšla dogodivščinam nasproti.




Lungomare so posvetili avstro-ogrskemu cesarju, ki se je v Opatiji srečeval z avstrijsko igralko  Katarino Schratt. Kaj vse sta tam počela, prepuščam vaši domišljiji ... Oba sta bila seveda poročena. Jo je pa Franz zelo velikodušno finančno podpiral, ker je strašno razsipno živela. 





Lungomare je, vsaj meni, zanimiv tudi v ne-sončnem dnevu. Dramatično dogajanje na nebu, razburkano morje, pihanje vetra - vse ti odpihne, tudi skrbi, slabe misli, energijske vampirje ...


Kar nekaj igrišč je ob sprehajališču, ki so tudi v hladnih mesecih, ob koncu tedna, zelo obiskana. Takrat namreč pridejo slovenski in avstrijski turisti, sem zvedela od lastnika trgovinice. 



Dostopi do morja so me zelo navdušili, tako so zanimivi, domiselni in praktični.




Tale del Lungomare mi je najmanj všeč - v centru mesta, zabetoniran, estetsko šibek, nobene vsebine ...


Senčni selfi, seveda ...



Kako so znali nekdaj poskrbeti za stik z naravo. Ta hiša ima teraso ob morju, malo dvignjeno teraso (pri modro beli ograji), teraso ob hiši (oranžna opečna ograja), teraso na strehi prvega nadstropja in še stolpič (se bolj slabo vidi). Koliko možnosti za užitke - takšne in drugačne ...


Res ne razumem, kako lahko v kraju, ki je popolnoma odvisen od turizma, postavijo mobilne antene kar na obali.


Kakšnih 300 metrov naprej, na plaži v Ičićih, sem na soncu popila kavico in se odpravila nazaj proti Opatiji.



Ob Lungomare je veliko (zasebnih) privezov, saj so se nekdaj turisti (stanovalci v vilah) veliko vozili s čolni.


Terasa s pogledom na morje, ki so jo zgradili kar preko sprehajališča. Vsakokrat, ko pogledam to fotografijo, vidim na njej zaljubljen par, ona v obleki s krinolino in senčnikom, on v fraku in s cilindrom ... 



Bom kar povedala po pravici: ko sem se vračala proti hotelu, so me malo boleli podplati in meča. Sicer sem prehodila skoraj 20 km s težjim fotografskim nahrbtnikom, ampak sem bila vseeno presenečena. Nič, treba bo še večkrat v Opatijo na trening ...


Deklica z galebom je bila še vedno na svojem mestu, jaz pa sem se odpravila na plavanje v hotelski bazen z morsko vodo.