sobota, 07. december 2013

Katera ga bo imela?

Moj trener Boštjan me je v petek po treningu razveselil z veliko kroglo, ki jo je prejšnji večer sam naredil, takole na hitro, brez recepta. Zavita je bila v folijo, zato sem se mu samo zahvalila in jo doma podrobneje proučila. Zunaj je bila posuta s čokolado, zunanja plast je bila iz kokosa, notranjost pa iz lešnikov in orehov. Ne morem vam opisati, kako slastna je bila sladica. Perfektna v vseh pogledih, tako vizualno, kot kulinarično.



Ko sem z največjim užitkom jedla kroglico, sem razmišljala o Boštjanu. Zdaj ga poznam že leto in pol; ne bom rekla, da ga zelo dobro poznam, vendar dovolj dobro, da se čudim, zakaj je (zopet) samski.

Veste o čem se pritožujejo mladi moški v fitnesu? Da ne najdejo resnih punc! Da so, ali preveč otročje, ali preveč obsedene s službo, ali ne poznajo niti osnovnih kuharskih veščin kot je kuhanje testenin ...

Poznate kakšno resno, prijazno, normalno, vsaj malo športno in kuharsko nadarjeno žensko, starosti do 33 let? Naj se mi čim prej oglasi ...

sreda, 04. december 2013

Navade bogatih in revnih otrok

V Veliki Britaniji so med otroki do šestega leta naredili veliko raziskavo o vedenjskih navadah in jo primerjali z gmotnim stanjem njihovih staršev. Razlike med bogatimi in revnimi so več kot očitne.

  • Največja je ta, da imajo revnejši otroci raje hitro hrano (junk food). 
  • 80 odstotkov bogatih otrok je skoncentriranih k doseganju samo enega cilja. Revnejši se hitreje pustijo zamotiti. 
  • Dve tretjini bogatih posluša avdioknjige. To počne samo pet odstotkov revnih. 
  • 70 odstotkov bogatih je pripravljenih delati volontersko, po drugi strani to počnejo samo trije odstotki revnih. 
  • 67 odstotkov bogatih in 13 odstotkov revnih si zapisuje svoje cilje. 
  • Šest odstotkov bogatih in 69 odstotkov revnih pove brez dlake na jeziku, kaj si mislijo. 
  • Šest odstotkov bogatih in 78 odstotkov revnih gleda resničnostne šove. 
  • Bogati se zbujajo vsaj uro pred zvonjenjem budilke. Revni spijo do zadnje minute in še čez ...

Vir: 7dni

Kaj menite, otroci samo posnemajo vedenje staršev ali so revnih starši manj poučeni o "pravilni" vzgoji?

Zdaj vemo, kaj moramo delati, da bomo bogati - ne glede na EMŠO ...


Zdrava prehrana, branje knjig, lepo vedenje, gledanje televizije in delovne navade ločijo revne in bogate starše

torek, 03. december 2013

Le čevlje sodi naj Kopitar!

Na današnji dan, leta 1800, se je rodil France Prešeren. Zdi se mi zelo fino, da praznujemo njegovo rojstvo in smrt, saj kulturnih praznikov nikoli ni preveč.

Moji učiteljici slovenščine (imela sem samo dve, obe sta me učili štiri leta) nista bili preveč obsedeni z učenjem pesmic na pamet, zato sem si od Prešerna zapomnila samo eno, ki je tudi moja najljubša:

Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo
neumno, kaj umetni od nje pravi.

Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;
ker ogleduje smôlec obuvalo,
jermenov méni, de ima premalo;
kar on očita, koj Apel popravi.

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
namest, de bi šel delj po svoji poti,
ker čevlji so pogodi, méč se loti;

zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor napačen si očitar,
rekoč: "Le čevlje sodi naj Kopitar!"

Googlov pregledovalnik besedila je podčrtal deset njemu neznanih besed. Tako je, vse se spreminja, tudi jezik. Sporočilo Prešernove pesmi pa je še vedno aktualno in se ga poskušam čim bolj držati:


"Le čevlje sodi naj Kopitar!" 

ponedeljek, 02. december 2013

Fotografska sobota in adventna nedelja

Kako ste preživeli prvo adventno nedeljo? Glede na sončno vreme, bi morali zelo uživati. Sama sem jo začela s krmljenjem ptičk - zavita v frotirasti kopalni plašč sem jim odnesla zrnje in rozine. Še vedno nimam primerne ptičje hišice, zato jim hrano dajem kar v velik podstavke za lonce. Mislim, da nizka pozicija ustreza vsem ptičem, samo siničke so bolj plašne.

Pri zajtrku sem obujala spomine na sobotni Nikonov dan fotografije. S prijateljico S. sva se prijavili na dve predavanji, malo sva raziskali stojnice in poslušale nasvete strokovnjakov. Pri Nikonu so pripravili zelo zanimiv program, za vsakogar nekaj. Največ obiskovalcev se je gnetlo pri odru z modeli (seveda so bile punce mlade in malo oblečene, kaj sploh sprašujete). Moj Niki je ostal doma, ker ni bil razpoložen za fotografiranje, zato sem si morala spodnjo fotografijo sposoditi pri prijateljici S.


Avtorica: Silva Predalič

Obe predavanji sta me zelo navdušili. Nobeden od predavateljev se ni spuščal v tehnične podrobnosti o nastanku fotografij. Oba sta skozi zgodbe predstavila predvsem sebe, kot osebnosti. In, ker sta oba "veliki" osebnosti, sta nam brez zadržkov povedala tudi o neuspehih in težavah pri fotografiranju.

Marc Stickler je kot biolog eno leto proučeval pavijane v Botswani. Nastalo je izredno veliko lepih in zanimivih fotografij, nekatere so prikazovale tudi življenjsko nevarne situacije (beg pred slonom, kače, povodne konje). Z zelo dobrim angleškim naglasom, humorjem in navdušenjem nas je Mark popeljal v delto reke Okavanga.

Fotografije Toma Jeseničnika ste že vsi videli, če ne drugje, na ovojnini izdelkov. Njegovih je vsaj 500 fotografij, od hrenovk do mlečnih izdelkov. Fotografije je prispeval za več kot 70 knjig, predvsem s kulinarično vsebino. Način, kako Tomo Jeseničnik razmišlja o fotografiji in biznisu, mi je zelo blizu. Je strukturiran, odločen, načelen, hkrati pa subtilen in topel. Še več Tomotov bi si želela v fotografiji, pa tudi med slovenskimi moškimi.

O tem, kako sem skoraj znorela zaradi primitivca, ki je celotno Marcovo predavanje samo fotografiral, raje ne bom omenjala. Zelo verjetno je fotografiranje s projekcijskega platna, brez dovoljenja avtorja, kršenje avtorskih pravic. Poleg tega so takšne fotografije bolj ali manj neuporabne, saj je zaradi pomanjkanja svetlobe večina fotografij stresenih. Razen, če nimaš velikega (tipala) - mentalno omejen prdec je imel preverjeno majhnega ...

Ne bom omenila tudi dveh sosedov za mano na Tomovem predavanju, ki sta mislila, da sta doma na kavču in želela ves čas na glas komentirati fotografije. Po dveh grdih pogledih sta končno dala mir.

V nedeljo sem šla na daljši sprehod, pospravljala, kuhala, prala in gledala televizijo. Vmes pa še kaj naredila za podjetje. Normalna nedelja, pač.