petek, 03. junij 2011

Izlet: Vrtoljubci po Spodnji in Zgornji Avstriji (1.del)

Prejšnji vikend sem se s Klubom Gaia odpravila na dvodevni izlet po Avstriji. Prvi dan, v soboto, nam vreme ni bilo naklonjeno, saj smo so pomikali skupaj z deževno fronto proti Spodnji Avstriji (Niederösterreich).

Najprej smo se ustavili v najlepše urejenem avstrijskem mestecu Frohnleiten. Fotoaparat je ostal v torbi, saj je deževalo, pa tudi samo mesto me je pustilo hladno. Kičaste nasaditve z enoletnicami so me celo razjezile - zdele so se mi kot nateg za turiste.

Druga utrdba avstrijskega kiča je bilo znano romarsko mesto Mariazell. Cerkev je zanimiva, ima dva glavna oltarja in šest orgel. Imeli so "hrvaški dan", zato se je bilo možno v petih spovednicah spovedati v hrvaškem jeziku. Ena spovednica je bila namenjena za poljsko/nemške vernike. Pod cerkvijo pa prodaja romarskega kiča, zato sem bila vesela, ko smo zapustili mestece. In ja, še vedno je deževalo, zato nisem fotografirala.

Sankt Pölten je bil že bolj zanimiv. Center mesta smo si zvečer ogledali sami, na uradnem programu je bil obisk modernega parka pri deželnem muzeju. Pričakovanja so bila velika, saj se park nahaja v relativno novem "Regierunsviertel" - predelu mesta, ki so ga znani avstrijski arhitekti načrtovali samo za politiko in kulturo.

Ko smo zagledali znameniti vrt, smo najprej onemeli, potem se pa začeli nasmihati. A, to je to? Ker so me prsti na fotoaparatu že pošteno srbeli, sem poiskala nekaj najlepših motivov:

Umetnost gor ali dol, plevel v plastičnih kantah nas ni navdušil.

Najlepše so bila zasajene visoke grede z zelenjavo - uradniki se lahko med kosilom sprehodijo med njimi in načrtujejo večerjo.




Stolp v ozadju je načrtoval "naš" arhitekt Boris Podrecca. Meni ni bil všeč, motile so me tudi antene na vrhu.

Obvezen dodatek v avstrijskem vrtu je "hotel" za insekte. Videli smo jih tudi drugje, v večjih in manjših izvedbah. Mislim, da bodo čez nekaj let moderni tudi pri nas.

V Atzenbruggu smo obiskali eno vodilnih trendovskih vrtnarij Gärtnerei Lederleitner. Seveda je zopet deževalo, vendar smo opazili veliko izbiro vrtnega pohištva in knjig, pa tudi trajnic in enoletnic, ki so bile kar drage. Meni bo ostala vrtnarija v dobrem spominu, saj me je nahranila - v njihovem bistroju so mi naredili odličen sedvič s korenčkovim namazom in šunko, ki jo je "daroval" poseben pujs - Sonnenschwein (sončni prašič). Ti prašiči se pasejo zunaj, na prostem, zato je njihovo meso zelo dobro. Seveda znajo Avstrijci tudi iz sončnih pujsov narediti dober biznis. Ne prodajajo samo dragih mesnih izdelkov, ampak tudi še dražjo mast z dodatki - različnimi začimbami, semeni, cvetovi (npr. ognjičem in sivko), čilijem ...

Dež je končno ponehal, ko smo prispeli v Paudorf in cerkveni vrt Hellerhof. Za zasaditev in vzdrževanje je odgovornih 15 invalidov, ki svoje delo zelo dobro opravljajo. Na tem potovanju sem se zaljubila v plahtice, ki so bile lepotice vrta po dežju.








Zanimivo! Cel avtobus vrtoljubcev in roželjubcev, pa ni nihče znal povedati, kakšna roža je to. Šele v vrtnariji Kittenberger Erlebnisgarten smo izvedeli za njeno ime - in jaz sem ga pozabila. Z nami je bila tudi direktorica Gaie Loreta, ki bo to rožico predstavila v eni izmed naslednjih številk revije Gaia. Našli smo jo na sončnem in polsončnem rastišču, bila je izredno zdrava in vitalna. Cveti tudi v beli barvi.



Prvi dan izleta smo končali v dobrem hotelu, kjer sem spala kot polh, pa tudi s hrano so nas razvajali.

Se nadaljuje ...

Murgle: Kosji mladički - prilezli iz jajc

Zakaj nisem pisala bloga? Ker sem morala paziti na kosje mladičke!

Danes so se prvi izvalili, kar se vidi tako, da ata kos pridno nosi črve. Verjetno je mladičkov več, saj je kosov kljun vedno poln. Zdaj so na vrsti beljakovine, kos in kosovka se kot skrbna starša zelo razdajata, zato so jabolka ostala nedotaknjena.

Vrane so očitno obupale, zelo poredko vidimo. Prav je tako, letos so pobile že dovolj ptičjih mladičev.