sobota, 30. april 2011

Življenje: Mladi obisk iz Nemčije

Obiskala sta naju nemška nečaka (15,19 let) in imeli smo se prav lepo. Zelo sta samostojna in prijazna. V Ljubljano sta prišla predvsem zaradi skejtanja; zaradi deževnega vremena sta sta bila večkrat v dvorani, kot pa na zunanjem poligonu. Bilo smo tudi v fitnesu, kjer je trener Aleš poskrbel, da smo se pošteno in zdravo razmigali.

Predpriprave

Ščitnike za kolena skrijejo pod hlače, ker potem izgledajo bolj kul ...


"Ne fotografiraj me, nisem še ogret, pa tudi poligona ne poznam ..."

Skejtanje je zelo naporno in z dobro glasbo si hitreje nabereš moči, mi je povedal mlajši nečak.





Pri skejtanju so v uporabi predvsem noge, zato ju je trener mučil predvsem z vajami za roke.

četrtek, 28. april 2011

Rožice: Na obisku pri Ruth

Včeraj sem bila z Ruth Podgornik Reš dogovorjena za svetovanje. Letos nisem imela nobenih pravih idej za zasaditev loncev in korit, kar pa niti ni čudno, saj je 2011 pod vplivom (zajčjih) yin energij. Moj osebni element je tudi yin in iz dveh yinov ne more nastati ničesar produktivnega. Samo nasprotni polarnosti (yin in yang) lahko poskrbita, da nastane nekaj novega. Torej se vsako drugo leto odpravim k Ruth po nasvete.

V vrtnarijo Reš sem prišla prvič 27.4.2005, torej je bil včerajšnji dan tudi šesta obletnica. Spomnim se, kako skeptično sem poklicala v vrtnarijo in bila presrečna, ker so imali na praznik odprto. V vrtnariji me je Ruth takoj zasula z nasveti in nastale so prve zasaditve.

Včeraj, po svetovanju, sem izkoristila oblačno vreme in s kompaktnim fotoaparatom naredila nekaj slik:


Okrog vrtnarije je vedno kaj novega in zanimivega; vsako leto z veseljem spremljam spremembe.  



Takoj pri vhodu v rastlinjak so Ruthine najudarnejše kreacije, ki bodo kasneje krasile njihovo teraso. 


Izbira je fantastična, sadike pa velike in zdrave - najraje bi imela VSE! 

Ta pelargonija me vsako leto navduši, nimam pa pogojev, da bi jo posadila (= veliko sonca). 

Poznate pijavčnice? Že lani, pa tudi letos, so bile v številnih zasaditvah, čeprav jih v naravi najdemo tudi kot plevel. 


Tisti, ki redno berete moj blog, veste, da so mi okrasne trave zelo všeč. Ko vidim takšno zeleno "morje", bi v njem najraje zaplavala ... 


Letos sem si zaželela zasaditve brez batate (okrasnega krompirja) in kopriv. Batat ne bo, nekaj kopriv pa sva z Ruth vseeno dali, daj so idealne za moje smeri neba (V, JV). 


Če se ne motim, je to novi, belocvetoči bidens.  










Tole rumeno "marjetico" bom imela letos tudi jaz - vsaj mislim, da je ta. 


Domov sem prišla zadovoljna, ker imam končno načrte za zasaditev rožic. Iz majhnih sadik bodo zrasle velike rožice, ki nas bodo razveseljevale do pozne jeseni. Naj se še pohvalim, da sem v Murglah, kjer imamo poslovne prostore, temeljito pospravila vrtno utico. Zdaj je vse na svojem mestu in sezona se lahko začne.

Še najnovejša novica iz Murgel: kosovka si je zopet naredila gnezdo in že nekaj dni pridno sedi na jajcih (Dominik je pokukal in so štiri). Največje murgelske vrane se pridno šopirijo okrog hiše in čakajo na beljakovinski zajtrk. Predlani, ko smo imeli že štiri lepo porejene mladiče, so jih vse pobile vrane, zato sva letos z Dominikom pred gnezdom napela mrežo. Pustila sva dovolj veliko luknjo za kose, za vrane pa je premajhna. Upam, da bo takšna zaščita zalegla.

Kosovki prinašam rozine in orehe, zelo rada ima jabolka, ata kos pa ji prinaša črve. Seveda sta kos in kosovka zelo jezna na naju, ker sva šarila okrog gnezda. Ko gre mama jest, mora ata kos sedeti poleg gnezda in ga varovati. Kljub izbrani hrani in zasebnemu bazenčku (= podstavek za rože sem napolnila z vodo), me vedno nadereta, če se gnezdu približam za več kot en meter.