Še vedno se pustimo nategniti

Volitve še niso čisto za nami, ampak, priznajte, nismo čisto zadovoljni, a ne? Počutimo se rahlo ... nategnjeno. Mogoče smo zadovoljni z našo občino, ampak v obeh največjih mestnih občinah so kandidirali politiki, ki so vsaj moralno sporni, če ne še kaj drugega.

Ampak, tudi tokrat se je pokazalo, da dobi narod točno takšne politike, kot si jih zasluži. Če je večina ljudi še vedno na prvi stopnji zavesti (= materialne dobrine, pohlep, preživetje), potem ne bodo volili politikov, ki so npr. na drugi ali še višji stopnji zavesti. Tiste prave, moralne in vizionarske liderje.

Kje se nahaja aktualni predsednik vlade, še vsi malo tipamo. Naredila sem njegov kitajski horoskop, brez ure rojstva, ker je ne poznam. Bom se vzdržala komentarjev, ker ga opazujem in analiziram.

Pod mojo delovno mizo spi kuža Lui. On nima problemov s stopnjo zavesti, ima pa problem, ker ga med spanjem moti hišni zvonec (prihajajo stranke in dostava), kolegica, ki pride iz druge pisarne v mojo, pa tudi prazna pasja postelja - njegove igračke so ostale v domači postelji, zato mu je delovna postelja preveč prazna. Lui je najmanj 7 mesecev preživel z mamo, enim bratcem in dvema sestricama, zato je vesel vsake družbe, tudi plišaste.

Luieva plišasta družba: pes, medo, žirafa, dihur, podlasica ...

Ko sem po arhivu iskala nek dokument, sem našla sliko, ki sem jo pred dvema mesecema naredila v enem od kafičev ob Ljubljanici. Bilo je krasno vreme in z Luiem sva se ustavila ter popila čaj. No, jaz sem ga pila, on je sedel v mojem naročju in opazoval okolico.

Sonce je prijetno grelo, ko sem dobila čaj. Takoj sem opazila, da je kupljen v Hoferju, saj tudi sama kupujem njihove (eko) čaje. Ampak, dragi moji, sredi Ljubljane, na odlični lokaciji ob Ljubljanci, bi pa res lahko postregli z malo bolj fino znamko čaja. Ne pravim, da bi bil čaj boljši, ampak čajna vrečka iz Hoferja tudi ne naredi dobrega vtisa.

Ko je prišel račun, sem onemela: 2,50 EUR. In se počutila nategnjeno. Zelo nategnjeno!

Zopet nazaj!

Dragi bralca bloga Osebno in zasebno! Še sem živa, brez skrbi, samo doooolgoooo pavzo sem si vzela. Kar je razumljivo, glede na pasje kitajsko leto, ki zdeluje mojega zmaja. Vse je dokumentirano na blogu, nič si ne izmišljujem, ampak sem predvidela, da bo oktober zame energijsko zelo naporen.

No, bila sem toliko pametna, da sem pazila nase in zreducirala delo na minimum. Je pomagalo!

V svoji okolici sem opazovala ljudi, ki imajo zmaja v horoskopu na različnih področjih. Tisti, ki ga imajo v letu rojstva, so se ukvarjali s preteklostjo in starši. Tisti v mesecu - z zdravjem. V dnevu rojstva se je moral zmaj ukvarjati s partnerstvom in osebno rastjo. Jaz ga imam v uri rojstva, kar je najmanj "nevarno" in morala sem se ukvarjati s prihodnostjo, vizijami.

Zanimivo, steber z uro rojstva je povezan tudi z otroci in jaz sem dobila svojega "otroka" - psička Luia.

Kakšno modrost mi je še prinesel oktober: ne lulaj proti vetru. To pomeni, da se o vizijah in načrtih za prihodnost ne bom ukvarjala do 22. 12. 2018, ko bo pes zapustil prestol svinji, meni dosti bolj prijazni živalci.

Kako uspešno preživeti oktober 2018

No, oktober je tisti mesec, ki smo ga vsi, z zmajem v horoskopu, s strahom pričakovali. Oktober je mesec psa, vladarja leta, ki si s psom ni najboljši prijatelj, saj si v zodiakalnem krogu stojita točno nasproti.

Pravijo, da je zmaj najmočnejše znamenje v kitajskem horoskopu. To me je presenetilo, vendar lahko, po lastnih opažanjih, potrdim to predpostavko. Tudi Marjan Ogorevc pravi, da mora vsak, ki želi v športu nekaj doseči, imeti v horoskopu energijo Marsa, ki je analogna zmaju.

Vsaj zaenkrat se je izkazalo, da se pes in zmaj v oktobru sicer "kregata", ampak je še kar znosno. Mogoče je pes že malo utrujen, saj vlada v zadnji četrtini leta (ki je vedno bolj yin). Njegovo moč pa slabi tudi to, da oktobra vlada vodni pes - voda mehča zemeljsko energijo psa. Bom pa vesela, ko bo oktobra konec in bomo prišli v mesec svinje.

Vodni pes vlada oktobru 2018

Je pa energija v oktobru (glede na heksagrame) kar poredna, pod vplivom dvojne štirice, pa tudi  nestabilna. Z odločitvami je zato treba biti previden in se ne pustiti zavesti na prvi pogled zapeljivim obljubam (mislim predvsem na bitkointe in nakup nepremičnin, pa tudi na sladke ljubezenske obljube).

Najbolj bo pod vplivom poredne štirice privatno življenje. Pozitivno pri štirici pa je to, da bomo šli v globine (učenja, raziskovanja).

Že en teden opažam, da se mi je spremenil okus oz. da si zaželim drugačno vrsto hrane. Ne ustreza mi več hladna, grenka in zelo kisla hrana; hlepim po topli, slani in sladki hrani. Že en teden smo namreč že v hladni zemeljski energiji (druga perioda meseca oktobra), zato je takšen gurmanski obrat tudi energijsko ugoden.

Nič več solat, smutijev in hladnih mislijev! Na vrsti so tople solate, čaji in juhe (enolončnice).

Zopet to spanje pri Slovencih

Danes zjutraj, ko sem se mu pridružila v kuhinji, me je partner vprašal, ali sem dovolj spala. Seveda sem, saj smo šli spat že okrog deset zvečer. Pa sem, še z rahlo nedelujočimi možganskimi celicami izračunala, koliko ur sem sploh spala. Ena, dve tri ... skoraj osem ur! Seveda je bilo dovolj, moj optimum je 7,5 ure.

Saj veste, da bi naj spali večkratnik 1,5 ure, ker v teh intervalih naši možgani prehajajo iz plitve v globoko fazo spanja in nazaj?

Čez nekaj minut sem slišala po radiu, da so na nacionalnem inštiruru za zdravje naredili raziskavo o spanju med Slovenci: spimo občutno premalo (na žalost še nisem bila dovolj budna, da bi si zapomnila podrobnosti o številkah).

Tudi v mednarodni raziskavi, ki je zajela 44 držav smo Slovenci pri spanju zasedli - predzadnje mesto. Manj spijo samo še Japonci.

Eni s spanjem nimajo problemov ...

In, sedaj se postavlja odločilno vprašanje: kaj počnejo Slovenci, za razliko od drugih narodov, namesto da bi spali?

Mogoče vi veste?

Jaz sem srečen in uživam

Pravkar sem se vrnila s kosila s prijateljem, ki mi je povedal, da je srečen. Kaj? To je v današnjem času že bogokletno trditi, sem ga podražila. Ne, on je srečen, saj se zaveda, kaj vse ima in kako dobro mu gre. Hvaležen je in uživa življenje.

Ravno o hvaležnosti sem razmišljala včeraj. Povod je bil moj lačen pes. Nepričakovano sva podaljšala sprehod in se, namesto eno uro, potepala dve in pol. Ker ni pojedel ponujenega kosila, je bil okrog pol osmih zvečer, ko sva se vračala, že pošteno lačen. S sabo pa nisem imela nobenega priboljška, saj sva se nameravala hitro vrniti.

Lui je pes iz zavetišča, ki so ga našli, starega okrog 6-7 mesecev, skupaj z mamo in tremi mladiči. Svoje rano otroštvo je verjetno preživel v bližini ljudi, potem pa neznano dolgo hodil "po svetu". Verjamem, da je bil v tem času zelo, zelo lačen; verjetno je bil lačen tudi prej.

Zato je Lui včeraj na sprehodu, močno lačen, aktiviral svoje stare izkušnje in začel jesti: posušene črve, želod in celo kamne. Lahko si predstavljate mojo stisko, ko sem videla, kaj je. Doma pa polne shrambe hrane ...

Doma se je usedel pred kuhinjo in z zelo lačnimi očmi gledal, ali bo dobil kaj za jesti. To se je zgodilo prvič, saj ni pes, ki bi mu bila hrana najpomembnejša v življenju.

Lui mi je zopet dal lekcijo, in sicer o skromnosti in hvaležnosti. Če realno pomislimo, bi morali res biti bolj srečni in zadovoljni s svojim življenjem, predvsem pa hvaležni za vse, kar imamo.

No, naučila sem se tudi, da moram s sabo vedno vzeti pasje priboljške, saj moram biti vedno pripravljen na nove (pasje) dogodivščine.

Pregled dogajanja na ljubljanski PST

"Helena, kaj držiš v rokah?"

"Tam se nekaj dogaja, greva naprej!"