Tretjič na Klopinjskem jezeru

Prejšnji teden sem bila na dopust. Cilj: Klopinjsko jezero. Tretjič. Kot vedno, je bilo zelo lepo, čeprav bi z lahkoto pogrešala številne deževne urice. Voda v jezeru je bila presenetljivo topla, 24 stopinj, zato sem lahko dolgo plavala. Malo sem kolesarila, hodila, se kulturno izobraževala, nakupovala ... Bom še kaj napisala o svojih dopustniških dogodivščinah, za prvo pokušino pa tole:

Kot vsaka zavedna Prlečka sem dopust začela s pripravo "pocanih murkov". Prijateljica - sopotnica je bila nad njimi navdušena!

Pogled na jezero z južnega obrežja - avtorica obeh fotografij je prijateljica Silva

Ti pomolčki so res praktični: na njih se lahko sončiš, predvsem pa olajšajo dostop v vodo. Po stopnicah navzdol in že lahko zaplavaš.

(se nadaljuje ...)

Kače v objemu manekenk - in obratno

Ko sem slišala, da bodo v Mozirskem gaju imeli modno revijo s kačami, sem bila takoj navdušena. Poleg rožic, in vseh ostalih zanimivih atrakcij, sem tako prvič v življenju fotografirala kače. Kaj menite, bi si upali "nositi" kače?

 Prelepa kombinacija ...

Ti poredna kača, le kam se plaziš?

A, takole se mora nositi ta obleka? Hvala kača, da si nam pokazala!

Sebičnost sodobne Eve

Letošnje leto me res zdeluje - bom o tem še kaj napisala - zato potrebujem veliko počitka. Današnji dan sem preživela v mini živalskem vrtu in tega lepotca prepričala, da mi je poziral:

Včeraj pa sem se v rajskem vrtu stegovala po jabolki. Ne, Adama ni bilo blizu, sodobna Eva sadeže poje kar sama ...

Arboretum Volčji potok - med rožicami in dinozavri

Včeraj je spontano padla odločite za izlet v Arboretum Volčji potok. Nisem vedela, kdaj bo zopet začelo deževati, zato sem želela ostati v bližini in nekje, kjer se je možno skriti pred nepričakovano ploho.

Vse to arboretum nudi. Pa ne samo to, spremenili so ga v pravi doživljajski park -  v pozitivnem smislu. Če se spomnim mojih prvih obiskov pred dvajsetimi leti ...

Pred vhodom v Arboretum je nekaj bolj ali manj posrečenih zasaditev. Tole muhasto poletje je še najbolje preživelo rdeče zelje.

Tele zasaditve pa ne razumem - kot da bi jo ustvaril nekdo, ki ničesar ne ve o barvah. Mogoče pa sem premalo avantgardna?

Izredno veliko trav so posadili v Arboretumu - končno, lahko samo pripomnim. Če bi radi trave posadili tudi v vaš vrt, si jih pojdite najprej ogledat. Nekatere zrastejo zelo velike. Te pregrajujejo parkirišče od vstopne ploščadi. Lepo! Obvezno jih bom šla fotografirat jeseni, ko bodo dobile različne rjavo-rdečkaste barve.

Račke so se dobro udomačile v ribnikih po Arboretumu. Njihova glavna zaposlitev je, kako od obiskovalcev izvabiti čim več hrane.

Če imate otroke, ki nujno potrebujejo gibanje, se takoj odpravite v Arboretum. Naredili so raj za igranje, tako velikega izbora igral še nisem videla. Imajo tudi labirint s stolpičem na sredini, pa vzorčne gredice, pa peskovnik, različne skrivalnice in hišico na drevesu, gugalnice ... Za nekaj ur boste imeli mir.

Mladi in stari pa lahko v vzorčnem vrtu spoznavajo zelenjavo, rože in dišavnice.Vrtovi so posejeni v različnih stilih (kmečki, sodoben).

Tukaj sem se zadržala kar nekaj časa. Vzdihovala sem nad lepoto okrasnih trav in se mučila, kako te filigrane lepotice čim bolje fotografirati.

Sem že povedala, da so do konca avgusta podaljšali razstavo dinozavrov? O njih ne vem prav veliko, samo da so bili eni čisti mesojedci, drugi pa rastlinojedci. Ko se postaviš poleg njih, se zaveš, da so imeli naši predniki slabe možnosti za zmago v boju.

Povsod po Arboretumu je veliko hortenzij in to različnih vrst. Letošnje vreme je za njih idealno.

Tale malček je bil rastlinojedec ...

... ta velikan pa eden izmed najbolj nevarnih dinozavrov, ker je lahko tudi hitro tekel. Oglejte si njegova meča in vse vam bo jasno. 

Obvezno se ustavite v kavarni; še vedno imajo dobre sadne kupe in simpatično postrežbo.

Pot so nam prekrižale tudi male račke. Mama raca jih je suvereno vodila in videlo se je, da ima izkušnje s "prometom" - obiskovalci. Vsi smo se stavili in opazovali male kepice.

Dopust na kmetiji ob Kolpi

Ob prijavi na blog sem se zgrozila: 12 dni nisem ničesar napisala! To je zanesljivo nov negativen rekord. Seveda sem bila vmes na dopustu, ampak ponavadi sem vedno nekaj pripravila, vsaj prispevek ali dva. Letošnje leto je zame zelo naporno, tale kitajski leseni konj me po eni strani sili v aktivnosti, po drugi pa izčrpava.

Dopust sem zelo, zelo potrebovala. Tako zelo, da sem čisto odklopila in nisem naredila niti ene fotografije. Ja, niti ene! Bila sem na ekološki kmetiji v Vinici, kamor so me zvabili z obljubami, da je Kolpa najčistejša reka in da se segreje na 28 stopinj. Malo sem dvomila v takšne temperature, kar se je izkazalo za upravičeno. Kolpa je imela ob moje prihodu največ 20 stopinj ... Zadnje dni se je segrela do znosnih 24, da sem šla plavat. Ampak, prav dolgo nisem ostala. Poleg tega sem se hodila kopat v Podzemelj, kjer je plitvejša in počasneje teče.

V apartmaju na kmetiji je bilo super, samo petelin mi je grenil jutra, saj je s svojim dretjem začel ob štirih. Eno noč je bil tiho, ne vem, kaj so z njim naredili. Jaz osebno sem ga v mislih večkrat "pospravila". Sem poskušala napeljati Dašo, da bi šle v kokošnjak na nočno akcijo, pa se je samo prevalila na bok in dremala naprej. S sopotnikom vegancem pa tako ni bilo za računati, da bi se mi pridružil na krvavem mesnem podvigu.

Dopustnikovati na kmetiji pa ima tudi svoje prednosti: ko ti zmanjka zelenjave, pošlješ šefici kmetije samo sms (ja, ta je mlada in elektronsko opremljena) in zelenjava sveže natrgana čaka pred vrati apartmaja. Vzela sem jo tudi za domov in si napolnila hladilnik. Mljask.

Seveda so me vsi svarili pred komarji. Pičila sta me samo dva, eden na večernem sprehodu, drugi pod mizo v restavraciji. S sabo smo prinesli različne pripomočke (mrežo, sprej, dišavo za vtičnice, pokalico) in si naredili bivanje znosno. Torej, kar se mojih izkušenj tiče, so petelini ob Kolpi tečni, komarji malo manj.

Ob Kolpi je veliko sprehajalnih poti, samo travo bi morali bolj redno kositi. Mi smo se potepali tudi v Črnomlju, šli po Grajski gozdni učni poti, ki je idealna za vroče dni, v Metliki pa obiskali Belokranjski muzej, ki nas je vse zelo navdušil. Res vreden ogleda, naša gostiteljica na kmetiji je imela prav. 

Po treh dneh sem končno poskusila belokranjsko pogačo, ki je bila tako suha, da sem po grlu spravila samo košček. Bolje so se odrezali v restavraciji v kampu Podzemelj. Jedla sem belokranjske žlinkrofe (ja, z n-jem se izgovorijo), ki so bili na srečo napolnjeni z govedino in ne z drobovino, kot je v originalu. Tudi v priznanih belokranjskih restavracijah je težko dobiti dobro domačo hrano; zelo razočarani smo bili v Vinici in okolici. Če poznate kakšne dobre gostilne, mi sporočite, saj bom v Belo krajino še šla. Ostala mi je namreč ena neizpolnjena želja - da bi se s čolnom spustila po Kolpi. Ne, dve, da bi preplavala reko in stopila na hrvaško stran.

Naredila bom končni obračun stroškov, vendar že sedaj vem, da je bil vsaj za 50% cenejši kot če bi šla na hrvaško obalo. Spočila pa sem se ravno tako, če ne še bolj - kljub petelinu. 

Pa vi, kako preživljate dopust?

P.S.
Kalkulacija za 5 dni dopusta v Beli krajini: 200 EUR na osebo. Šli smo petkrat  jest v restavracijo in se veliko vozili. Bilo mi je prav hecno, ko smo za dve pijači dobili račun: 2,20 EUR. Za ta znesek ti na hrvaški obali ali v Ljubljani prinesejo malo vode.