Novembra na ranču - novosti

Kar nekaj mesecev je minilo od zanje objave. Upravičeno nisem imela časa, saj sem na ranču gostila različne mojstre. Eni so bili boljši, drugi pa malo slabši ... 

Najslabšega mojstra (iz Ljubljane) sem dobila na koncu, zato bo nadstrešek na terasi dokončal drug mojster (iz Sevnice). Bili so tudi drugi večji in manjši problemi, ampak letošnji cilj je izpolnjen in dobila sem novo fasado (pa še nova okna in vrata v kletnih prostorih, drenažo okrog hiše, popravljeno električno napeljavo ...).

Čez poletje smo s pomočniki pridno zalivali spomladi posajene rastline (od jagodičevja do grmov in dreves). Oktobra pa sem končno uresničila zame pomemben projekt: dvignjene grede iz škarpnikov.

Moja zemlja je zanič, zato je bilo že od začetka jasno, da bom imela dvignjene grede. Imam že eno iz lesa, ter štiri iz betonskih škarpnikov; pride še pet lesenih dvignjenih gred. Zanimivo bo opazovati, ali bom lahko tudi poleti v škarpnike posadila npr. začimbe, ali pa bo enostavno prevroče. 

Naj se pohvalim, da sem vse škarpnike, razen prve vrste, sama zložila in napolnila z zemljo.  Prav tako sem sama napolnila dvignjene grede (notranje dimenzije približno 1 x 2 metra, višina 40 cm) z vejicami, listjem, kompostom in svojo mešanico zemlje. Kombinirala sem svojo ilovnato zemljo, s kupljenim kompostom, peskom in miskantusom (posušeno travo). V vsako gredo sem morala dati 800 litrov materiala, skupaj 3,2 kubična metra. 

Zaenkrat dobro kaže, vse lepo raste oz. je hitro vskalilo. Loke sem naredila iz alkaten cevi za vodovod, grede pa so sedaj že pokrite z arricover mrežo. V društvu Samooskrbni imajo nekateri člani zelo dobre izkušnje s to mrežo.

Grah bom rezala kot kalčke, solate sem verjetno posadila pregosto. V zemlji je tudi čebula in seme azijske zelenjave, pa motovilec. Najbolj pomembno mi je bilo, da testiram grede pozimi, na 420 n.m., in da niso prazne.  

Seveda sem ranč fotografirala v megli; ko je sonce, se na kmetih dela ... 

Zvesti bralci bloga vedo, da so to "rogljički", ki so nastali iz viška zemlje, ko smo delali novo cesto. Služijo zadrževanju vode na parceli. Odlično delujejo. Letos je na njih zrasla trava, ki jo uporabljam kot zastirko in za proizvodnjo humusa, saj je ta zemlja zelo revna in ilovnata. Ko bo čas, jo bom prekrila in zatrla plevel ter posadila okrasne in hranilne rastline. 

Pogled proti hiši, z nedokončanim nadstreškom. V prvem delu slike so na novo posajeni ruji, ki bodo zrasli 3 x 3 metre in delali senco, hkrati pa optično razdelili okrasni in uporabni del vrta.

Lopa, ki ji še manjka malo barvnih poudarkov, odlično služi kot skladišče za orodje. Naslednje leto bom tudi uredila zbiranje vode s strehe ute, kar je bil moj največji motiv za njeno izgradnjo. Ob cesti sem posadila različna hitro rastoča drevesa in grme, kot je topol in vrba, vmes pa sedaj še maline.

Navdušena sem nad jedilnim grozdjem, ki je odporno na bolezni. Letos sem posadila dve trsni sadiki sorti Nero in Georg, ki sta imeli vsaka tri grozde. Okrog brajd bom posadila še štiri sadike. Pod brajdo bom postavila ležalnik, da se bom odpočila med delom na vrtu ... 

Del z jagodičevjem: spredaj so jagode in maline, v ozadju ameriške borovnice, saj imam v originalu zemljo s kislim pH.

Nove dvignjene grede iz betonskih škarpnikov. Optično jih bom polepšala naslednje leto, najprej je na vrsti testiranje in merjenje temperature.

V škarpnike bom posadila zelišča (na južno stran) in jagode (na severno). Nad grede pride še lesena konstrukcija za senčilno mrežo.

Vrste z drevesi in grmi (ki jih lahko zelo dobro obrezujemo) služijo tudi kot zaščita pred mrzlim vetrom.

Ko je mrzlo, je moj kuža Lui najraje v hiši, pred IR pečko. Tudi jaz ...

Julija na ranču

Na ranču se vedno kaj dogaja. Ker so gradbeni mojstri zaradi slabega vremena malo zamujali, sem se v juliju ukvarjala z okolico. Največji poudarek je bil na zastirkah okrog letos posajenih rastlin, sadno drevje je sekance dobilo že lani. Uporabila sem različne materiale, od miskantusa, do sekancev, trave, plevela in graha. 

Vse odlično deluje in od cca. 200 posajenih rastlin se je posušilo samo 5. Bila sem presenečena, da sta se posušili dve sadiki bezga.

Ko so gradbeniki prišli z bagrom, so morali najprej presaditi dve latasti hortenziji in jesenski anemoni. Rožice je pričakala nova dvignjena greda in selitev so, čeprav v polnem cvetenju, so prenesle brez težav. Tudi lonci s sezonskimi zasaditvami so se morali umakniti, prav tako večje sadike z vrbami. 

Postavila sem jih v polsenco, na palete in videti je, da jim nova lokacija ustreza. 

Les za dvignjene grede in senčilne mreže

Ena od petdesetih sadik topola, ki bodo v prihodnosti dajale senco in listno maso za izgradnjo humusa v tleh.

Obožujem praprot, zato so mesto na paletah našle tudi 3 sadike.

To mesto je namenjeno okrevanju rastlin, da bodo jeseni dovolj močne za sajenje. 

Tukaj so zakopane na pol preperele vinogradniške sohe. Na vrhu je bolj malo zemlje, ampak dve buči vseeno dobro rasteta. Jih pa pridno zalivam. 

Grah sem okoli sadik posadila "za hec", ampak je obilno rodil in približno 2 kg ga je romalo v skrinjo. Zeleni dele sem položila okrog rastlin, za senco in da se razgradijo v humus. Po podobnem principu sem posadila nizki fižol, ki odlično raste. 

Jedilno grozdje, pojedla sem že dva grozda. Mljask, odlično je. 

Ranč: izčrpno poročilo o stanju v začetku junija

Letošnje izredno mokro pomlad sem izkoristila za sajenje rastlin na ranču. Na spodnji sliki je izhodiščno stanje v maju 2023, da si boste lažje predstavljali, kaj se je spremenilo v enem letu. Veliko! Vsakokrat, ko me zagrabi kriza (le kaj je meni tega treba), si ogledam stare slike in dobim zagon. 

Zato sem zelo hvaležna za deževno vreme, saj bi drugače morala s sajenjem večjih rastlin počakati do jeseni.

Maj 2023 - ni bilo še ceste, ograje, nasipov, rastlin ... 

Ker je zemlja ilovnata in z malo humusa, sem iskala načine, kako izboljšati zemljo in rastlinam omogočiti dober začetek rasti. Na parceli ni sence, zato sem začela s sajenjem hitro rastočih dreves kot so topoli in vrbe. V Avstriji sem nabavila posebne hibride, ki so bolj odporni na sušo, predvsem pa zelo poceni. Veliko sadik vrbe pa je mojih. 

Najprej izkopljem (s strojnim vrtalnikom) veliko sadilno jamo, nato pa jo napolnim z različnimi mešanicami - odvisno od zemlje, ker ni povsod na parceli enaka, in potreb sadik. Npr. bukve so dobile veliko humusa, vrbe pa več peska. V vse jame pa dodajam brikete iz konjskega gnoja, na vrhu pride terra preta in debela plast sekancev. 

S pomočnikom sva na severni strani izvedla čistilno akcijo. Na tri kupe sva zložila les, ki je delno že preperel, da bo nastal "hotel za žuželke". Poganjke robid, ki smo jih odstranili, pa bom skurila. 

To je sadika topola imenovanega MAX 4. Poleg tega, da ima atraktivne rdeče veje, hitro raste in je odporen na veter. Kupila sem 1 meter dolgo "palico", v zemlji je približno dva meseca, v enem letu lahko zraste 4 metre. Sigurno bi bil sedaj še večji, če bi bilo topleje. 

Ko sem v eni od vrtnarij našla ugodne sadike rdečelistne bukve, si nisem mogla pomagati in naročila 15 kosov. Ki jih je bilo potrebno tudi posaditi. Z Andrejem sva skopala luknje z vrtalnikom Rockyem, sadila pa sem sama. Seveda sem takoj posadila še 15 japonskih vrb (med topole in vrbe), da bukvam ne bo dolgčas ...

Moj (slepi) kuža Lui

Začasno, polsenčno mesto.

Na topole in vrbe zelo rade pridejo uši, pa tudi drugi škodljivci, ki sesajo mlade liste. Na nekaj dni naredim natančen pregled in ukrepam.

Držim pesti, da bom lahko poskusila vsaj eno breskev.

Nastajajo takšne vrste, ki bodo imele več funkcij. Tale bo predvsem zadrževala veter (ker bo desno od njih moj zelenjavni vrt) in ustvarjala mikroklimo. Vrbe in topole se lahko poljubno obrezuje, veje in listi pa uporabijo za biomaso ali zastirko. Ko bodo rastline večje (senca), bom lahko vmes posadila še jagodičevje, pa tudi sezonsko zelenjavo. 

Na parceli je nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki ji vladajo robide. Začela sem resno borbo proti njim. Vse odrezane veje in listje s parcele sicer uporabim ponovno, robide pa vedno zažgem.

Takole nastajajo vrste. Če koga zanima kaj natanko počnem, si lahko ogledate tale film: simpatičen Italijan v zanimivi angleščini predstavi svoj "sintropic farming": 

https://www.youtube.com/watch?v=KfuC_T-eXL0

Sistem je razvil Švicar Ernst Görtsch, ki pa živi v Braziliji. Več o tem sistemu: 

https://agendagotsch.com/en/what-is-syntropic-farming/ 

Vrbe na levi so bodoča senca za kompostne kupe.

Brez dobrih sekancev ne gre. Tile so stari že eno leto in polni mikroorganizmov.

Še en pogled. Od tukaj do hiše je cca. 80 metrov. 

Lani novembra sem posadila deset sadik sadnega drevja. Izbrala sem večje rastline in nizke podlage, zato so na nekaterih že sadeži. Moj fokus pa bo jagodičevje, saj menim, da bo sadno drevje vedno težje pridelati.

Tudi na vzhodnem delu parcele sadim: gabri, bezeg, japonska vrba, ruj.

Boreč - zaljubljena sem v to rastlino.

Naredila sem dva takšna "bazena". V enem je zemlja s kislim pH in so posajene ameriške borovnic (to je moja originalna zemlja), v drugem pa pH dvigujem in je namenjen malinam ter zeliščem. 

Prvi trije "rogljički" (višek zemlje od izkopa za cesto) so namenjeni za okrasne rastline, četrti pa za zelenjavo (enkrat v prihodnosti). Zemlja na teh rogljičkih je bila mrtva, brez humusa, polna kamenja. Sedaj jo izboljšujem, predvsem s travnim odkosom, kombiniram pa tudi listje in miskantus. 

Razgled proti Sevnici, v ospredju na sliki je šmarna hrušica.

Razgled proti Krškemu. 

S sajenjem sem do jeseni končala. Vse površine bom zastirala z različnimi materiali, da bodo rastline čim bolje preživele vroče poletje (takšna je napoved). Iz kmetice se bom prelevila v gradbenico, na vrsti je namreč izdelava drenaže in fasade. 

Ranč - kako na parceli obdržati vodo

Načinov, kako na vrtu, parceli ali sadovnjaku obdržati vodo, da ne odteče naprej, je kar nekaj. Dobra sestava zemlje, zastirke, prepreke proti vetrni eroziji in naravna senca so osnove. Jaz si pomagam tudi z nasipi, učinkoviti so tudi kanali in bajerji/jezera/mlake.

Ker mi je pri izdelavi ceste "ostalo" 140 m3 zemlje, sem na ravni in s travo poraščeni parceli modelirala "rogljičke". No, naredil jih je bagerist ... in to zelo lepe.

Cesta poteka na grebenu, najvišji točki parcele, zato se voda zliva na obe strani ceste, pa tudi vzdolžno - proti hiši, ampak to je druga zgodba.

Lansko leto je bila trava na parceli rjava. Kako bo letos? Mogoče bo vsaj v okolici "rogljičkov" ostala zelena, saj se tam nabira voda in počasi odteka. Bomo videli, se še učim, koliko prenese ilovnata zemlja in kakšen vpliv imajo moji ukrepi (zasaditve, zastirke). 

Danes sem fotografirala ogromno lužo v konkavnem delu rogljička. Vauuu, toliko vode? Kdaj bo odtekla?

Že čez eno uro je ni bilo več.

Ves travni odkos konča na rogljičkih. To je mrtva zemlja, razen na dveh rogljičkih je bolje, zato jo oživljam z EM, zastirkami iz miskantusa, travnega odkosa in listja (jeseni). Posajeni grmički, ki bodo delali senco, dobijo še sekance s kompostom, okrog pa velikodušno pokošeno travo.

Pisanolistni ambrovec je na srečo posajen na robu rogljička. Na žalost ga je malo poškodovala zadnja slana.

Prva od mnogih fotinij, ki sem jih posadila. Izredno ji ustreza ta lega in veselo raste.

Še mlaka od blizu.

Dobro uro kasneje vode ni več. Na najbolj konkavni točki rogljička je luknja. Bila je prva, ki smo jo naredili kot test in že pol leta razmišljam, kaj naj tam posadim. Nekaj lepega, zanimivega, robustnega, ki prenese sonce, mraz in veter. No, sedaj moram upoštevati še občasne poplave. Zato ostane samo ena izbira: vrba. Ja!!!!

Pogled v dolino, proti Krškemu.