Rožice - za oči in dušo, pa tudi živali

Navdušena sem! No, danes sem tudi malo tečna, brez vzroka, ker vse gre kot po maslu. Rešitev za takšno tečnost brez razloga je več:

- alkohol in hrana,

- droge (za mene je to najbolj dolgočasna opcija),

- šport,

- vrt,

- seks,

- nasilje.

Jaz sem se seveda odločila za vrt. Ker je na mojem malem vrtu skoraj vse postorjeno, sem se s telefonom sprehodila po njem in lovila motive. Nekaj fotografij je bilo narejenih že včeraj, nekaj pa pravkar. 

Ker sem tečna, se ne bom ukvarjala s popravljanjem fotografij. Moj ne preveč mlad fotoaparat pa tudi ne more narediti boljših. 

Ah, skoraj bi pozabila: navdušena sem zato, ker moj vrt že najmanj en teden obiskuje jež. Skoraj zanesljivo je to Filip, ki sem ga junija 2021 našla obnemoglega in dehidriranega. Zrasel je v krepkega samca, ampak očitno se lahko splazi pod vrtnimi vrati. 

Po kakcih sem vedela, da nek jež hodi jest, danes zjutraj pa sem ga tudi videla, kako se masti z rozinami in semeni. Glede na kupčke, ki jih pušča po vrtu, se pošteno naje. 

To so sadike topolov, hibrid H 275, ki jih bom posadila na ranču - dodatno. Bom drugič povedala, kaj počnem in zakaj. Gre pa za izboljšavo mikroklime v stilu "posadi vodo".

Japonska vrba, dve vejici sem posadila pred dvema letoma, vmes ju tudi rezala, ker so bile predolge, sedaj pa se razvijata v krasen grm.

Vedno velja: bolj nek grm ali drevo obrezuješ, bolj bo poganjala. ta ruj, ki je star vsaj 15 let, sem spomladi krepko porezala, sedaj pa poganja zdrave liste. In še senco bo delal na terasi.

Pahljačasti javor sorte Sango Kaku. Lepotec, ki ga bom jeseni posadila v zemljo.

Senčni kotiček, ki ima dopoldansko sonce. Sadike vrbe v loncih (spontano sem jih lani posadila, ko sem obrezala vrbo) bom še letos posadila na ranču - malo bom tvegala, ker je že vroče, ampak vsaj kakšna se bo prijela. 

Fotinija - tudi še za ranč. Ej, imam 4.000 kvadratnih metrov zemlje, kjer ne raste veliko dreves in grmičevja.

To je pa "mama" od sadik na zgornji sliki. Po cvetenju jo je treba porezati, potem pa požene nove, dolge in krepke veje. 

Nova pridobitev, še en pahljačasti javor sorte Bi Hoo. Stebla se obarvajo na rumeno-oranžno, Sango Kaku pa bolj rdeče-oranžno. Lepotca!

Še ena vrba, ki jo čaka posaditev na ranču, saj bo kmalu prerasla lonec. 

Vse hoste sem morala, zaradi polžev, posaditi v lonce. nekatere so v loncih že 10 let in krasno rastejo. Če jih ne dobi toča, so lepe do jeseni.

Na tej strani še je kaos, ampak počakati moram do ledenih mož, ko bom lahko posadila sezonske rožice. Vsako leto jih je manj ... ekološko, pač. 

Ta pisani dren pa na začetku ni želel prav dobro rasti. Vsako leto ga tudi obrežem in očitno mu rastišče ustreza, saj je pravi lepotec.

Malo romantike ... To je neke vrste proso. Sadiko sem kupila davnega leta pri Ruth in bila je del zelo moderne zasaditve. Vse zmešano. Ampak, kombinacija je objavljena v eni od Ruthinih knjig. 

Ježevi kakci ... Srčno upam, da se malo sprehodi po vrtu in poje kakšnega škodljivca. Letos bom pa očitno morala paziti, da ne bo na vrtu ničesar strupenega.

Na poti iz vrta mi še pusti nekaj kakcev ... Če bo redno hodil na pojedino, bom morala vrtna vrata malo odžagati, drugače se bo zagozdil ... hehe

Ranč - veliko narejeno, veliko še bo

Kratko reportažo sem pripravila, kakšno je stanje na mojem ranču sredi aprila. Na tem mojem ranču je veliko "limon", tako da non-stop kuham "limonado" ... Niti enega projekta ne morem narediti normalno, ker mi nagaja zemlja (nizek pH), veter, konfiguracija terena ali kaj drugega. Ampak, veliko se naučim, saj moram obstoječe prakse spremeniti ali prilagoditi za mojo situacijo. 

Na tem mestu sem želela posaditi nekaj gabrov in drugih rastlin, da bi ustvarila naravno mejo med parkiriščem in hišo. Lega je vzhod - jugovzhod, torej primerna za marsikatero rastlino. Ampak .... Ko sem začela kopati, sem po cca. 20 cm naletela na trda tla, originalno kamenino, ki je z lopato ne morem razbiti. Zato sem z dvema starima sohama naredila dvignjeno gredo. Nasula sem kokosova vlakna, zemljo, silikatni pesek in konjske pelete. Gabri so se odlično prijeli, zato sem vmes posadila praproti, ruj in lonicere nitida maigrun (samo do jeseni, da si sadike opomorejo). Navpični koli so za senco, saj gabri letos ne bodo več rasli v višino. 

Pogled s ptičje perspektive - dodala sem še več kolov.

Lui počasi spoznava ranč in postaja vedno bolj suveren. Namesto, da bi ležal na kavču in počival, želi biti zunaj in mi "pomagati". Za slepega psa je to kar izziv, saj so motika, samokolnica, vreče z zemljo, sadike, zalivalka in podobno, vsak dan na drugi poziciji. Ve, da mora biti 2 do 3 metre od mene, da me ne ovira oz. da se ne poškoduje. Zelo rad se uleže na travo in počiva. 

Nova pridobitev: fotinija. 

Jesensko-zimska zasaditev je dobro preživela veter in sneg. Imam že ideje, kaj bom posadila za poletje. 

To je zemeljski "rogljiček" številka 1. S številkami svojim pomočnikom najlažje povem, kje naj kaj naredijo. Rogljički so nastali iz zemlje, ki je bila viška zaradi izkopa ceste. Približno 140 kubičnih metrov smo morali razporediti. Moja ideja z rogljički je bila, da s svojo obliko zadržijo vodo, ki se zliva s ceste proti robu parcele. Zaenkrat kaže dobro. Je pa ta zemlja "mrtva", zato jo z različnimi ukrepi oživljam. Npr. ves odkos trave gre na rogljičke. 

To je pa nov ambrovec, ampak s pisanimi listi. Obožujem ga! Le kakšne liste bo imel v jeseni???

Tukaj se lepo vidi, da je v sadilni jami druga zemlja, z originalno pa sem naredila obroč, ki zadržuje vodo. Če je nagib terena velik, je obroč v obliki podkve, da se voda zliva v njega. Vsi grmi in drevesa so na ta obroč dobili sekance, kot zastirko. Čudovito funkcionira. 

Posadila sem 12 sadnih dreves, vse na čim manjših podlagah - ker sem stara in ne bom mogla čez 10 let plezati po 8 metrov visokem sadnem drevesu. Razen, če bi si omislila mladega ljubimca ... hmmm, le zakaj nisem na to prej pomislila ... :)

Eden izmed krasnih pogledov. Ptiče hranim že celo zimo in sicer z dvema krmilnicama. Upam, da mi bodo pomagali pri uničevanju škodljivcev.

Moj pomočnik št. 2 kosil travo, zato sem morala vso orodje pospraviti v notranjost teh gigantskih dvignjenih gred. To je bil prvotno rogljiček, ki pa sem ga spremenila v gredo. Zemlja je ilovnata in brez humusa, zato sem na dvignjeni gredi naredila še gomile. v sadilne jame je šla običajna mešanica kupljene zemlje, kokovita, peska in terra prete. Plan je, da s pomočjo kompostiranja in zelenega gnojenja vso gredo napolnim s kakovostno zemljo. 

Na sliki lahko vidite kmečkega psa Luia ... in moj sedež, ki sem ga naredila iz kamnov - ki sem jih našla v rogljičkih ... Čista permakultura, nič ne zavržemo. V ozadju so ameriške borovnice z debelim slojem sekancev iz smrekovih iglic, ki ima kisel pH. Ti sekanci so tudi super vpojni. Priporočam. 

Kar 6 vrst sekancev lahko kupite pri Albertu, Naravna kmetija Tomšič. Poiščite na FB: https://www.facebook.com/profile.php?id=100069226839389

Posadila sem tudi tri trse jedilnega grozdja. Moj pomočnik mi je s svedrom izvrtal takšno luknjo, premera 30 cm, nato pa sadilno jamo zapolnim s svojo mešanico, ki vsebuje humus in hranila. 

Pogled proti jugozahodu. Na desni rastejo ogromni kostanji, jaz sem pa posadila še nekaj gabrov, kot zaščito pred vetrom. 

Se nadaljuje ... brez skrbi.

Ranč - narava nam je pokazala, kdo je šef!

Priznam, v nedeljo  zjutraj sem se pozno zbudila, okrog osmih, in še na pol zaspana odprla vhodna vrata. Kaj? Kako? So me ponoči Marsovci prestavili na drug planet? Kaj je tisto belo na mojem avtomobilu?

Tale hladna fronta mi je čisto pokvarila načrte. Dogovorjena sem bila s pomočnikom št. 1, da mi pride pomagat sadit topole in vrbe. Odpade! Ponoči je zmanjkalo elektrike, zato sem zakurila v kaminu. Moj kuža Lui je takoj prepoznal terapevtske učinke živega plamena in se ulegel tako, da ga je toplota vsega "prežarčila". 

Jaz sem prisilno pavzo izkoristila za hišna opravila in počitek. Od prejšnjih dni me je vse bolelo, tako mišice kot sklepi. Stara sem, to je realnost. 

Pomočnik št. 1 je vseeno prišel in s sabo prinesel domačo bolonjsko omako. Jaz sem prispevala domači regrat. Potem pa smo nesli smeti, kar pomeni cca. 500 metrov po asfaltni cesti v dolino, do smetnjaka. Seveda se nam je pridružila sosedova psička Lola. 

Objavljam slike s snegom in brez (en dan kasneje). Danes sem zopet sadila topole, vrbe, bezeg in ruj. Še vedno na posaditev čakajo ameriške borovnice in maline. Grede so pripravljene, ampak trenutno je zemlja premokra. 

Zemlja na ranču je res obupna. Glinena, malo peska in čisto malo organske snovi (2,5% po analizi). Zato v vsako sadilno jamo, ki je zvrtana s svedrom premera 35 cm, dodam zemljo, ki jo sama zmešam. Moja originalna zemlja postane trda kot kamen, ko se malo posuši. 

V eno jamo, npr. za vrbo, tako nasujem 15 litrov moje mešanice: kupljena vrtna zemlja, kokosova vlakna, briketi iz konjskega gnoja in terra preta (oglje z dodatki). Zalijem s cca. 5 litri vode. Nato v jamo dam sadiko, dosujem cca. 20 litrov moje mešanice in še enkrat zalijem s 5 litri vode. Na vrhu bo prišla zastirka. 

Po biodinamičnem koledarju bo do 15. 5. mrzlo in vlažno, potem do 15. 7. malo topleje, nato pa dva meseca sonca in suše. Takšna vlažna pomlad je idealna, da sadike razvijejo močan koreninski sistem in se poleti uspešno prebijejo skozi sušo. Sigurno jih bo treba tudi zalivati, da bodo preživele. 

Ranč - sadim vertikalno in horizontalno

Na mojem ranču se bom letos posvetila okolici. Vrtnarji so mi posadili prvih 50 gabrov, ki bodo predvsem služili zaščiti pred vetrom, zato jih ne bom obrezovala. Na brežinah nasipov so posadili več kot 100 lonicer, jaz bom dodala še druge rastline, ki dobro prenašajo "krute" razmere. 

Delam dve ogromni gredi, bolj bazena, za ameriške borovnice. Zemlja na ranču je naravno kisla, idealna za borovnice, ampak ima napačno strukturo - ilovnato. Zato dodajam različne materiale, ki bodo razrahljale zemljo: kompost (ne svoj, ker ga še nimam), kokosova vlakna in miskantus. Na vrhu bo debela zastirka iz sekancev, ki so že obogateni z glivami (mikorizo). 

Če ne bodo rasle borovnice, bosta gredi pripravljeni za drugo zelenjavo ali jagodičevje, se tolažim.

Iz Nemčije sem dobila posebne, hibridne sadike topolov in vrb - samo "veje", brez korenin. Namakam jih v velikem sodu, da se bodo lažje ukoreninili. Vrbe sem dobila tudi od sosedov, dve sadiki sem prinesla od doma. Imam jih še več, če bo potrebno.

Ker moj ranč leži na vrhu planote, se voda iz najvišje točke preliva navzdol. Ne vem, kako bo to ustrezalo vrbam, zato jih bom posadila na različna mesta. Mačice na vrbi so prva hrana čebelam, zato so v naravnem vrtu zelo zaželene. Posejala bom boreč, ker mi je všeč in ga čebele obožujejo. 

Za živali moram narediti mini bazenček, uporabila bom otroški peskovnik. Poleg nove lokacije za kompostnike delam kamniti kup za kačo, če ji bo všeč. Ptički so z mano že čisto domači; ko pridem, čivkajo in skačejo okrog obeh krmilnic. 

Čaka me še ogromno dela, ampak najbolj se veselim prvih poganjkov na sadnem drevju, borovnicah, malinah, vrbi, gabru, topolih ...

Nekaj fotografij z ranča: