torek, 31. julij 2018

Prišel je Lui - hipersenzibilen pes

Tudi največji skeptiki glede vpliva planetov na naše življenje so morali po zadnjem luninem mrku priznati, da nekaj je na tem. Mene je najbolj dajalo v soboto dopoldne, ko se je v meni pojavila agresivna in rušilna energija, kot je že dolgo ne pomnim. Čisto brez vzroka. Kanalizirala sem jo tako, da sem šla delat na vrt. Z močnim potenjem je izginil ves lunin vpliv ...

Največja sprememba v mojem življenju je prihod psa Luia, 25. 7. 2018. Ha, preden sem zapisala ta stavek, sem morala raziskati, kako se sklanja njegovo ime. Tole sem ugotovila:

1. Lui
2. Luia
3. Luiu
4. Luia
5. Luiu
6. Luiem

Osnovni podatki za vse njegove oboževalce:

- starost: približno 9 mesecev
- zgodovina: pred tremi meseci je prišel v zavetišče z mamo, dvema sestricama in bratcem; pred tem naj bi živel pri starejši gospe (več mi ni znano). v leglu je bil najmanjši in najšibkejši.
- teža: približno 10 kg
- rasa: čistokrvni mešanček, nekaj med dobermanom in terierjem
- posebnosti: najbolj sladke rjave očke, ki ste jih kdaj videli

Kmalu sem ugotovila, da je Lui poseben psiček - zelo senzibilen. Trmast pa tudi! Ne vem, ali je takšen že po značaju, ali pa je njegova hipersenzibilnost posledica težkega življenja v prvih mesecih. Prišel je namreč iz zavetišča. Čaka nas še veliko dela, ampak komaj čakam, da Lui zaživi polno življenje.

Trenutno je zelo nezahteven kuža, ki veliko spi, malo raziskuje po svoji sobi in z veseljem poje moje kuharske mojstrovine. Odločila sem se, glede na to, da je tako senzibilen, da mu bom čim več obrokov pripravila sama. Zelo malo poje, zato to ne bo težava.

Prve dni sem bila zelo obupana in zmedena. Na nekaterih področjih je tako suveren, recimo pri zvokih (kosilnica, grmenje, sesalec, telefoni), na drugih pa najbolj prestrašen psiček na svetu.

Sedaj se privajamo eden drugemu in vsak dan je boljše. Raziskovala sem po spletu in ugotovila, da je veliko psov iz zavetišča zelo plašnih. Nemci imajo za takšno vedenje celo izraz "Deprivation" - deprivacija. Lahko je posledica slabe socializacije (v leglu), ki je najbolj intenzivna v drugem in tretjem mesecu starosti. Lahko pa deprivacija nastane zaradi pomanjkanja zunanjih dražljajev - kar se seveda zgodi v zavetiščih.

Na spletu sem prebrala veliko zgodb o psih iz zavetišča, ki so imeli močno deprivacijo. To so psi, ki tako intenzivno vpijajo zunanje vplive, da jim postanejo boleči. Naučiti se morajo sprejemati te dražljaje. Trening pa ne poteka tako, da se jih izpostavi dražljajem, ampak z dvigovanjem samozavesti.

Z njimi delamo različne vaje, jim damo (miselne) igračke, izvajamo trike ... kjer imajo uspeh in dobijo pohvalo. Pri treningu se hitreje utrudijo in imajo slabšo koncentracijo.

Večino psov z deprivacijo je mogoče zelo dobro "pozdraviti", ne pa vseh. Po moji oceni Lui ni med težkimi primerki.

Hahaha, znanje o hipersenzibilnih ljudeh bom lahko uporabila tudi pri psu.

Zanimivo je to, da zelo rad posluša "new age" glasbo, še posebej Enya mu je všeč. Tudi zelo niha po dnevih: včeraj je bil zelo aktiven, danes pa samo spi in je.


"Hov, hov, lep pozdrav! Helena je nekaj časa razmišljala, da bi mi odprla svoj profil na facebooku, ampak sva se odločila, da ga ne potrebujem, saj lahko kdaj pa kdaj kaj lepega o meni objavi na svojem blogu. Grdega pa tako ne bom počel! Eeee, prosim, tisti novi in dragi povodec, ki sem ga pregrizel včeraj? No, malo sem moral obrusiti svoje velike zobe!"

Druga dogajanja:

Bila sem na dopustu, 11 dni v Hamburgu, Lübecku in Travemündu (Baltiško morje). Bilo je super raziskovati ta del Evrope, ni pa me Hamburg (kot mesto) tako navdušil kot sta me npr. Rim ali Amsterdam. Hamburg je bil med 2. svetovno vojno bombardiran, zato, vsaj po mojem mnenju, estetsko ni lep. Ko bom objavila slike, si boste sami ustvarili mnenje.